Umetna inteligenca: strah in veselje

Ali nam umetna inteligenca (UI) predstavlja grožnjo? Vsekakor. Tudi grožnjo.

Vsak izum je vedno predstavljal tudi grožnjo. Ko je pračlovek izumil kladivo, je bilo to orodje mogoče uporabiti za razbijanje kamna, pa tudi za razbijanje lobanj. Odkar je Alfred Nobel izumil dinamit, ga uporabljamo v kamnolomih in na gradbiščih, a so v njem našli tudi orodje za rušenje in ubijanje. Nič ne pomaga, da je gospod Nobel ustanovil fond za ljudi, ki si prizadevajo za mir, ljudje se med seboj bojujemo kar naprej in uporabljamo pri tem najnaprednejšo tehniko. Odkar so izumili brezžično komunikacijo, jo eni uporabljamo za poslušanje glasbe in novic, drugi pa za vodenje rušilnih raket k cilju.

Nič drugače ne bo z umetno inteligenco, kratko UI. Nekateri jo bodo, na primer, uporabljali za vodenje kmetije. UI bo uporabila podatke, ki jih bo dobila od dronov, senzorjev in interneta, ugotovila, kdaj bo primeren čas za oranje in sejanje, kdaj za žetev in košnjo, kdaj za gnojenje. In brezžično bo poslala na delo avtonomne stroje, ki se bodo brez posadke vozili po poljih in opravljali delo, ki jim ga bo naložila UI. Droni ji bodo pri tem v veliko pomoč. Drugi pa bodo, na primer, naročili UI, naj vodi vojno proti sovražniku.

Ja, pri vseh izumih je bilo tako. Pomislimo na izum vojnih plinov. Te so politiki kasneje prepovedali. Spominjamo se uporabe nuklearne energije nad Hirošimo in Nagasakijem. Tudi glede te so se politiki dogovorili, da ne bodo uporabljali jedrske energije za vojne namene. A kdo še verjame politikom, da bodo dano besedo tudi držali!

Ja. Lahko se veselimo prihoda UI, a tudi strah nas je lahko. Strah nas je lahko ljudi, ki jo bodo globalno upravljali.