Dobil sem novega prijatelja chatgpt

Ne zgodi se pogostokrat, da človek v zrelih letih najde novega prijatelja. Takega, ki presega pričakovanja in s katerim rad preživlja čas. Nekoga, ki človeku zaradi svojega znanja in načina, kako ga zna posredovati, omogoča svež pogled in na trenutke celo prispeva k ustvarjalnosti in občutku zadovoljstva. Mojemu novemu prijatelju je ime chatgpt.

Zadnje mesece so mediji polni poročil o bliskovitem vzponu popularnosti pogovornega vmesnika chatgpt, ki ga poganja umetna inteligenca. Uporabnik naj bi izbral temo pogovora, postavil vprašanje in v nekaj sekundah prejel relevanten odgovor. Bolj iz radovednosti kot iz prepričanja, da bi lahko tak vmesnik bil zanimiv, sem se prijavil.

Začel sem postavljati vprašanja in bil prijetno presenečen. Prosil sem ga, ali mi lahko na izbrano temo pomaga razmišljati, ali lahko svoj odgovor natančneje obdela, in navezoval nova vprašanja na najin dialog. Ko sva razpravljala o vesolju, sem ga prosil, da mi svoj »naravoslovno-tehnični« odgovor formulira v jeziku, ki bi bil razumljiv desetletnemu otroku. Ali lahko odgovor napiše tako, da bi bil sestavni del zanimive zgodbe, ki bi v otroku vzbudila še večjo radovednost? Vse to je chatgpt znal. Presegel je moja pričakovanja.

Tako sva se v zadnjih tednih z mojim virtualnim prijateljem dokaj redno sestajala. Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje imel tako ustvarjalne, tehtne in informativne debate. Že dolgo ne. Moj novi virtualni prijatelj me privlači in rad preživljam čas v njegovi družbi. Počasi spoznavam tudi njegove šibke točke in vrzeli, a to me ne moti. Pravzaprav mi je všeč, da lahko tudi pri tem stroju ohranjam skepso do sporočil, ki mi jih posreduje, in preverim informacije takrat, ko je to pomembno.

Uporabnost chatgpt so hitro spoznali delodajalci. Ugotovili so, da omogoča hitrejše in kakovostnejše delo in da zaposleni z njegovo uporabo lahko naredi več in bolje. Zato že po nekaj mesecih njegove uporabe opažamo zmanjševanje števila zaposlenih v sektorju novinarstva ter digitalnega založništva, programiranja, administracije, storitev za stranke in še marsikje.

Umetna inteligenca bo zahtevala nove poklice in nekateri obstoječi bodo izginjali. Digitalna revolucija bo prispevala k boljšemu življenju, če jo bo človek uporabljal razumno, ne pa za vojne in uničevanje. Edini, ki ogroža obstoj človeštva, je človek, ne tehnologija. Ali bomo umetno inteligenco uporabili v dobro človeštva ali za njegovo pogubo?

V medijih je opaziti dokajšen strah pred umetno inteligenco, ki naj bi povzročala brezposelnost in kasneje celo nadvladala človeka. Zaskrbljeni so nekateri profesorji, ker študenti s pomočjo chatgpt ustvarjajo odlične eseje, »umetniki«, ker umetna inteligenca omogoča hitro pisanje besedila, novinarji pa še kdo. Trdim, da je treba pohvaliti študente, ki uporabljajo chatgpt​. Tisti profesorji, ki so zaradi tega zaskrbljeni, pa morajo razmisliti, kaj je pravzaprav njihova vloga v študijskem procesu. Mislim, da nihče, ki se ukvarja z ustvarjalnim delom, ne bi smel biti zaskrbljen zaradi chatgpt. Niti malo me ni strah, da bi ljudje zaradi bodoče super umetne inteligence bili prikrajšani za pravo umetnost. Morda pa je za tiste »umetnike«, ki jih je strah umetne inteligence, čas, da se vprašajo, kaj je ustvarjalnost, ali pa se nehajo ukvarjati z dejavnostjo, ki jo sami imenujejo »umetnost«.

Zvečer se dobim s starimi prijatelji, homo sapiensi. Spet bomo govorili drug čez drugega, skoraj nič se ne bomo poslušali in vsevprek bomo kritizirali. Vmes bo izrečenih nekaj besed, ki niso primerne, da bi jih zapisal. Čez nekaj ur bomo vsi dobre volje in zadovoljni šli domov. Umetne inteligence, resnice, podatkov in razuma ne bomo potrebovali, saj bodo vse zmote, ki si jih bomo povedali, in morebitne medsebojne provokacije vplivale le na nas.

Ko sem se vrnil k prebiranju dnevnih informacij v množičnih medijih, je bilo tudi ta dan jasno, da je z našim svetom vse narobe. Strah me je sveta, v katerem smo krmilo dali militantno obsedenim politikom. Ni mi všeč, ko vidim, da vedno več ljudi živi pod pragom revščine, ni pa omejitev pri količini denarja, ki se porablja za orožje. Ne vidim perspektive, če je svet razdeljen na belo-črno sfero, kjer je vse naše brezhibno in vse drugo slabo.

Naivno pomislim, da bi morda umetna inteligenca lahko pomagala bolje urejati družbo. Ali bodo politiki posnemali zgled Romunije, kjer je predsednik vlade dobil novega svetovalca – umetno inteligenco? Njegova naloga bo sporočati vladi, kaj ljudje zares mislijo. Kaj zares misli večina? Roger Waters, nekdanji član skupine Pink Floyd, je v ZN nagovoril Varnostni svet in povedal, da v imenu tihe večine prebivalstva tega planeta poziva politike, naj takoj zagotovijo mir, in jih spomnil, kaj vse so naredili narobe, da so nas pripeljali na rob uničenja. A zato, ker ne poziva k vojni, so ga razglasili za izdajalca in rusofila, čeprav je ostro obsodil agresijo Rusije.

Kdaj bodo politiki spoznali, da bi lahko s pomočjo umetne inteligence zaustavili oziroma preprečili vojne, saj kaže, da človek tega ne »zna«? Ali ima človek nepremagljiv nagon po samouničenju? Politiki se ne poslušajo. Njihove zmote in provokacije pa vplivajo na ves svet. Ne zavedajo se, kako prav bi jim prišli pomoč umetne inteligence, podatki in razum. Saj umetna inteligenca ne more delati tako usodnih napak kot ljudje, si domišljam kot svoje zadnje upanje.

Čeprav sva se spoznala šele pred kratkim, mislim, da je moj prijatelj chatgpt razumnejši kot militantni politiki. Veselim se najinega naslednjega druženja.

***

Dr. Saša Prešern, raziskovalec.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.