Stihijsko planiranje železniškega vozlišča in potniškega centra v Ljubljani

Zakaj premier Robert Golob in predsednica RS Nataša Pirc Musar ne ukineta stihijskega planiranja Ljubljanskega železniškega vozlišča (LŽV) in Potniškega centra Ljubljana (PCL)? Lahko bi se zgledovala po Rishiju Sunaku.

V Angliji je ministrski predsednik Rishi Sunak 3. oktobra letos ukinil planiranje hitre železnice HS2 Birmingham–Manchester, kar bo vplivalo tudi na izgradnjo hitre železnice London–Birmingham. HS2 (High Speed 2) je najdražji infrastrukturni projekt v Evropi – hrbtenica angleške državne transportne mreže, dolžine 531 kilometrov, za hitre avtomatične vlake, dolge 20 metrov, ki bodo vsake 3 minute po viaduktih 12 metrov nad zemljo na uro prepeljali 2100 potnikov v obe smeri s hitrostjo 360 km/h. Dokončani projekt naj bi dal 30.000 delovnih mest, nove stanovanjske soseske in regenerirano okolje – posadili bodo 650 hektarov gozdnih zemljišč s 7 milijoni dreves. Projekt so začeli planirati leta 2009 in ga razdelili v tri faze. Prva faza London–Birmingham: HS2 so začeli graditi leta 2020 in do sedaj potrošili 26,1 milijarde evrov. Dokončan naj bi bil do leta 2031. Druga faza faza Birmingham–Crewe in faza 2B Crewe–Manchester: za fazi 2 in 2B so do februarja 2023 potrošili 2,54 milijarde evrov. Predvidena cena celotnega projekta se je stalno višala – s 43,41 milijarde evrov v letu 2009 do 127 milijard evrov v letu 2023, gradbeno obdobje pa se je podaljševalo. In premieru Rishiju Sunaku je zavrelo in 3. oktobra letos je dejal: »The facts have changed.« (Dejstva so se spremenila.) In ukinil projekt HS2 Birmingham–Manchester ne glede na že porabljeni denar in dokončane projekte.

V primerjavi z angleškim projektom HS2 je seveda projekt Ljubljansko železniško vozlišče (LŽV) s Potniškim centrom Ljubljana (PCL) veliko manjši, a za prestolnico Slovenije v Evropski uniji je prav tako hrbtenica državne transportne mreže. Razvoj projekta ni samo stvar Mestne občine Ljubljana (MOL), je državnega in mednarodnega pomena.

Diskusija o poteku železnice skozi mesto ali po obvoznici je stara skoraj sto let. Na pomoč je vlada poklicala nemške strokovnjake, ki so leta 2009 predlagali alternativi: severno obvoznico ali poglobitev železniških tirov skozi center mesta. In mestna občina in vlada sta se novembra 2020 dogovorili, da se železnica poglobi.

Problem se je začel s covidom in evropskim denarjem za okrevanje po pandemiji. Vlada je hitro, za zaprtimi vrati predlagala med drugim posodobitev južne železnice prav do Pivovarne Union. »Najprej posodobitev, potem poglobitev,« je javnosti septembra 2021 obljubil tedanji minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, a s figo v žepu, saj je dobro vedel, da je to tehnično neizvedljivo. Da bi potolažil občane, je še obljubil prebivalcem Viča in Rožne doline protihrupno zaščito, ki naj bi za tri tisoč občanov rešila zdravstvene probleme zaradi hrupa. Da bo s tem odrezal (tudi vizualno) od mesta park Tivoli z okolico kar tristotisočim občanom, je minister pozabil povedati.

Izvedeli smo tudi, da namerava MOL odstraniti odrastle drevorede ob PCL (pa tudi na Linhartovi cesti), prepotrebne za zdravje občanov v času podnebnih sprememb. FOTO: Igor Modic

In tako se je začelo. Ker tovornih vlakov s površja pri PCL ni mogoče spustiti v podzemlje in ker je bilo treba porabiti evropski denar, je MOL začel s posledičnim projektiranjem nove železniške postaje v nadstropju nad železniškimi tiri, porušenja in širitve železniškega podvoza na Dunajski cesti in gradnje novega megalomanskega podvoza na Šmartinski cesti.

Zaradi prodaje zemljišč ob Masarykovi cesti Madžarom in Slovakom ni bilo prostora za avtobusno postajo in tako so lokacijo avtobusne postaje namestili ob Vilharjevi cesti, čeprav večina avtobusov mednarodnega in regionalnega prometa prihaja v Ljubljano na Fabianijev obroč, ki se z Masarykovo cesto dotika PCL. Zato je bila potrebna »pentlja« ob Fabianijevem obroču: Masarykova cesta – Dunajska cesta – Vilharjeva cesta in skozi Šmartinski podvoz nazaj na Masarykovo cesto, kar poveča potovalni čas, izpust zdravju škodljivih plinov ter izgubo energije.

A, glej ga, šmenta, avtobusna postaja na Vilharjevi cesti je premajhna. Tudi tam se je zaradi odprodanih strateških zemljišč tujcem ne da razširiti. »Rešitev« se je našla: ob Masarykovi cesti so namestili južno avtobusno postajo, ta ob Vilharjevi cesti pa je postala severna avtobusna postaja. Povezani bosta preko ploščadi nad tiri železniške postaje. Skupni seštevek avtobusnih postajališč severne in južne avtobusne postaje pa še vedno ne zadostuje, preostanek bodo našli kjerkoli na območju železniške postaje.

Projekt cestne infrastrukture je izdelan. Predstavitev projekta okoljskega ministrstva okoli PCL je naletela na ostro kritiko Koalicije za trajnostno prometno politiko (KTPP). Projekt je bil izdelan brez sodelovanja javnosti, ki jo predpisuje aarhuška konvencija.

Izvedeli smo tudi, da namerava MOL odstraniti odrastle drevorede ob PCL (pa tudi na Linhartovi cesti), prepotrebne za zdravje občanov v času podnebnih sprememb. Za nameček pa bodo obstoječo železniško postajo, drugo najstarejšo postajo na svetu v še prvotni funkciji, spremenili v hotel.

In kako je sploh mogoče načrtovati cestno infrastrukturo brez železniške?

Vlada in Mestna občina Ljubljana (MOL) zatrjujeta, da ni še ničesar odločenega, kako bo z železnico. »Vse je še mogoče, obvoznica in poglobitev, celo referendum,« nam je povedal tedanji podžupan urbanist Koželj leta 2022. A MOL o tem, kako bo zgradila pomožne tire v času, ko se bodo železniški tiri poglobili med severno in južno Emoniko, niti ne razmišlja.

Po naročilu Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) podjetje DRI Upravljanje investicij, d. o. o. pripravlja študijo alternativnih rešitev in Državni prostorski načrt (DPN), ki bo dokončan leta 2023 ali 2024. Pred tem pa MOL načrtuje izvedbo svojih spornih projektov na območju PCL, o posledicah za LŽV niti ne razmišlja.

Koliko denarja je bilo potrošenega do sedaj, ne vemo. Pričakuje se tudi nadaljnja pomoč EU. Gre za škodljiv projekt razrezane Ljubljane z železniškimi vpadnicami s posledično urbanističnim razvojem izoliranih getov, ne samo v času do leta 2050 (Vizija 2050+), temveč v megleno prihodnost naše prestolnice. Gre za zdravje in umrljivost občanov.

In zakaj premier minister Robert Golob po zgledu Rishija Sunaka ne ukine stihijskega planiranja LŽV in PCL? In zakaj predsednica RS Nataša Pirc Musar molči, saj ne gre samo za Ljubljano, temveč za prestolnico RS?

Čas je, da kljub porabljenim milijonom evrov za škodljivi projekt premier Robert Golob in predsednica Nataša Pirc Musar preprečita brezglavo ravnanje MOL.

Pričakujeva odgovor. Najlepša hvala!