Tovorni promet skozi Ljubljano ali po obvoznici?

V pismu bralcev z naslovom Znova za referendum o poteku tovornega prometa skozi Ljubljano ali po obvoznici, objavljenem v Delu 28. avgusta na 7. strani, me arhitekta Milan Kovač in Peter Kerševan pozivata, naj pojasnim, kako je mogoče, da bodo v kratkem rušili Dunajski podvoz, da bi ga razširili za izgradnjo novih tirov za tovorni železniški promet, čeprav ni bila niti sprejeta končna odločitev o poteku prog niti sprejet sklep o pripravi DPN.

Na poziv vznemirjene javnosti, ki terja od mene, naj pojasnim, kaj se sumljivega pripravlja v zvezi s prenovo železniške postaje Ljubljana, sem zaprosil od mene bolj poučenega inženirja Gorana Korošca iz Sektorja za investicije v železnice pri Direkciji za infrastrukturo, da o tem poda poročilo. Jaz sem namreč svoje poglede na urejanje železnic v Ljubljani v pismu bralcem opisal že leta 2021 in jih od leta 2009, ko so bile po letu 1995 javnosti že drugič predstavljene različne variante obvoznih oziroma poglobljenih tovornih in potniških prog, nisem spreminjal.

»Projektiranje ŽOLP-1 (nadgradnja železniške infrastrukture na območju železniške postaje Ljubljana) se izvaja v skladu z Odlokom o zazidalnem načrtu za območje Potniškega centra Ljubljana iz leta 2009 ter Odlokom o spremembah in dopolnitvah istega odloka iz leta 2011. Prostorski akt obravnava območje znotraj Vilharjeve ceste na severu, Šmartinske ceste na vzhodu, Masarykove ceste na jugu in Dunajske ceste na zahodu, zaradi navezave na obstoječo železniško progo pa načrtovani posegi sežejo delno tudi na območje nadvozov Dunajske ceste na zahodu in Šmartinske ceste na vzhodu.

V okviru izdelave projektne dokumentacije za nadgradnjo železniške infrastrukture na območju glavne železniške postaje Ljubljana je predvidena ureditev tirov in tirnih naprav ter peronske infrastrukture, gradnja izvennivojskih dostopov na perone ter ureditev spremljajočih površin za funkcionalen dostop do infrastrukture, da bo zagotovljena maksimalna pretočnost postaje s povečanjem kapacitete tirne infrastrukture za potniški promet ob peronih in tirne infrastrukture za tranzitni tovorni promet skozi postajo, kar bo omogočilo odpravo ozkega grla. Prav tako bodo izpolnjene tudi tehnične specifikacije za interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti v območju predvidenih posegov; zagotovljena bo dostopnost javnega potniškega prometa za invalide in funkcionalno ovirane osebe kot tudi multimodalna prestopna točka, kar bo omogočilo hitrejše prestopanje potnikov med prometnimi sredstvi javnega potniškega prometa. Z integriranim železniškim in avtobusnim prevozom v novem Potniškem centru Ljubljana bo zagotovljeno učinkovitejše vodenje prometa in optimizirani delovni procesi, kar bo vplivalo na zmanjšanje uporabe osebnih avtomobilov v osrednjeslovenski regiji.

Prve strokovne podlage in predlagane rešitve prog LŽV bodo skladno s časovnim načrtom izdelave naloge pripravljene predvidoma v letu 2023/2024, podrobnejše rešitve in ukrepi pa bodo nato predmet nadaljnjega prostorskega načrtovanja in projektiranja, o katerih bo tekla kvalificirana razprava in se sprejemale nadaljnje odločitve. FOTO JOŽE SUHADOLNIK/DELO

Preko glavne železniške postaje Ljubljana sta predvidena dva neperonizirana tira za prevoz tovornih vlakov iz smeri Jesenic oz. Divače proti Zidanemu Mostu in obratno do načrtovane poglobitve. Po ukinitvi vožnje tovornih vlakov na območju železniške postaje Ljubljana bosta služila kot prehitevalna ali nadomestna tira pri izvajanju nujnih vzdrževalnih del.

Za iskanje rešitev poteka ločenih prog za potniški in tovorni železniški promet na območju ljubljanskega železniškega vozlišča (LŽV) je bilo v preteklosti izdelanih več primerjalnih študij in strokovnih podlag. DRSI je leta 2022 začela s pripravo strokovnih podlag in pobude za državno prostorsko načrtovanje (DPN), zlasti za manjkajoče proge LŽV. V okviru te naloge bo ponovno proučeno tudi vprašanje poteka ločenih prog za potniški in tovorni promet, katere bodo na terenu in katere poglobljene, kot tudi vprašanje gradbenih nivojev različnih potniških prog, tovornih prog ter križanj cest in gospodarske javne infrastrukture (GJI) v mestu, pri čemer bo proučena tudi lokacija osrednje tovorne železniške postaje. Predlagana zasnova nadgradnje LŽV bo izboljšala zmogljivost in funkcionalnost železniškega prometa v povezavi s cestnim prometom. Osrednja naloga proučevanja in priprave celovite zasnove LŽV bo prav gotovo umik tovornega prometa s površja mesta Ljubljana. Poleg funkcionalnih in gradbenotehničnih preveritev bodo v sklopu naloge izvedene tudi prostorske in okoljske preveritve ter druge geološke, geotehnične in hidrogeološke raziskave, s katerimi bosta preverjeni gradbeno tehnična izvedljivost in ekonomska upravičenost predlaganih rešitev. Šele na tej osnovi bo možno v sklopu državnega prostorskega načrtovanja razpravljati in odločati o najprimernejši zasnovi LŽV in o predlogih idejnih rešitev, zlasti manjkajočih prog.

V sklopu naloge bodo upoštevane in proučene predhodno izdelane študije, predlogi MOL kot tudi pobude in predlogi civilne družbe ter nevladnih organizacij. Tako je predvideno vključevanje zainteresirane javnosti že v zgodnji fazi izdelave naloge in ne samo v postopku priprave prostorskih aktov, kot to predvideva veljavna zakonodaja. Prve strokovne podlage in predlagane rešitve prog LŽV bodo skladno s časovnim načrtom izdelave naloge pripravljene predvidoma v letu 2023/2024, podrobnejše rešitve in ukrepi pa bodo nato predmet nadaljnjega prostorskega načrtovanja in projektiranja, o katerih bo tekla kvalificirana razprava in se sprejemale nadaljnje odločitve.

Dokler takšnih predlogov in rešitev ni, so predlogi v zvezi z odločanjem preuranjeni. Dosedanji predlogi civilne družbe in nevladnih organizacij so parcialni in ne rešujejo vseh z LŽV povezanih težav in potreb, zaradi česar bo treba počakati na celovite rešitve in predloge. Prav tako se ni smiselno vedno znova vračati v začetne faze presojanja tudi o rešitvah, za katere so bile že sprejete odločitve in sprejeti prostorski akti, še posebej za tiste, pri katerih se že odvijajo aktivnosti za realizacijo. Kot je znano, so v tem smislu v pripravi tudi državni prostorski načrti za nadgradnjo gorenjske, kamniške in dolenjske proge.«

Upam, da bodo kljub nekoliko uradnemu tonu poročila kolegi, ki me po krivici pozivajo na odgovornost za napačne odločitve, vendarle doumeli, da so, na srečo ali na žalost, še vse možnosti odprte, in da po desetletjih tuhtanja še vedno ni nič odločenega. Niti o severni, niti o južni obvozni progi, niti o celotni, niti o delni poglobitvi tirov. Torej je še čas tudi za referendum.