Prvi radijski program in glasba

Kot na nekdanjega novinarja oziroma urednika na Radiu Slovenija se name obrača – kljub temu, da sem že vrsto let srečen upokojenec – veliko radijskih poslušalcev glede neprimerne glasbe. Res je velikokrat zelo podobna tisti na Valu 202, tu in tam pa še bolj razbijaška in kričava. Poslušalci imajo prav. Ko poslušam prve radijske programe sosednjih držav, povsod lahko prisluhnemo domači popularni glasbi, ob tem pa zagotovo tudi narodni in ljudski pesmi, različnim zborom, godbam na pihala, tamburaškim skupinam in seveda narodnozabavni glasbi. V vseh zvrsteh popularne glasbe je nekaj dobrega oziroma sprejemljivega za redno predvajanje. Samo pri nas ne! Že navsezgodaj nas prebudi tuja razbijaška glasba, tuljenje, kričanje itn., torej vse tisto, s čimer želijo avtorji prevpiti lepoto našega časa in prostora.

Pred leti sem že v imenu poslušalcev predlagal, da bi radijsko vodstvo naredilo med poslušalci vsaj anketo, če že ne more narediti analize, kaj radi poslušajo. Seveda je treba narediti kompromis med željami in uredniško politiko, a takšna glasba, kot jo poslušamo, je vsekakor samo disko po okusu urednikov. Celo prejšnja varuhinja je javno priznala, da uredniki pač izbirajo, kot izbirajo, in da se tu ne da prav nič narediti. A glede na to, da delno poznam radijski ustroj, bi rekel, da nekateri mladi uredniki razen svoje glasbe druge sploh ne poznajo, poslušalci pa so jim deveta briga.

Kako lepo bi bilo dan začeti s kakšno poskočnico, z domačo pesmijo, z lepim valčkom! A ne samo začeti, temveč tovrstno glasbo poslušati vsaj do osme dopoldne, pa tudi pozneje bi se spodobilo, da bi imel prvi nacionalni program slovensko podobo. Slovenska glasba pa ni samo zabavna, temveč naša zlata zakladnica premore še marsikatere druge zvrsti. Prvi program bi se moral tudi po glasbeni plati prepoznati od daleč, ne pa da poslušalec šele tedaj ugotovi, da posluša Prvi program, ko so na vrsti poročila. Ko sem bil še urednik, se spominjam, da smo Val 202 podaljšali samo zato, da bi imeli poslušalci izbiro tudi po glasbeni strani. Zdaj v večini primerov te razlike ni oziroma je vse odvisno od urednika. Glede tega bi se bilo treba prej ko slej tudi javno pogovoriti ali pa preprosto prenehati plačevati naročnino, kajti šele tedaj bi se na nacionalnem radiu zavedeli, da so delno tudi v službi poslušalcev. Poznam veliko primerov, ko so poslušalci Prvega prav zaradi neprimerne glasbe prešli na Radio Veseljak, Radio Ognjišče in lokalne postaje.

Poznam veliko primerov, ko so poslušalci Prvega prav zaradi neprimerne glasbe prešli na Radio Veseljak, Radio Ognjišče in lokalne postaje. FOTO LEON VIDIC/DELO

Lep primer, kako se na Radiu Slovenija pometa s poslušalci, je glasba od dvanajstih do enih. Ko sem bil še v službi na RTV, sem pripravil več oddaj o radijski zgodovini. Že od začetkov slovenskega radia naprej je bila v tem času vsak dan glasba, izbrana po željah poslušalcev. Pozneje je bil ta pas namenjen izključno narodnozabavni glasbi, saj se je tedaj pač največ kmetov vrnilo s polja, obrtniki pa so prav tako prišli na kosilo. Pozneje se je ta pas pomešal z domačo zabavno glasbo. Zdaj pa je na vrsti alternativna glasba, ki večkrat nima ne repa ne glave, malo pred eno pa ena ali dve domači viži. Seveda mora imeti tudi alternativna glasba svoje mesto, toda ne ob tem času, ko so dijaki in študentje v šolah, pri sprejemnikih pa podeželani, ki skrbijo za slovensko samopreskrbo in se še naprej borijo – kot je rekel Slavko Avsenik – kot viharnik vrh gora za svoj obstoj. Ali jim ne bi mogli na nacionalnem radiu, na Prvem programu, zjutraj od petih do osmih podariti vsaj nekaj iz domače zakladnice, opoldanski pas pa še naprej približati dejanskim poslušalcem. Pa tudi med dnevom bi morala biti glasbena podoba Prvega čim bolj slovenska, z vsemi zvrstmi glasbe, vmes pa nekaj tujih zimzelenih melodij in umirjena glasba za starejše poslušalce. Mnenje mnogih, premnogih poslušalcev je, da se Prvi in Val 202 med seboj po glasbeni plati sploh ne razlikujeta, slovenske tvornosti na Prvem pa je samo za ščepec oziroma je potisnjena v krajše zaokrožene oddaje.

Poslušalci mi kar naprej tarnajo, le kam so se na slovenskem radiu v rednem vsakodnevnem programu izgubile narodna in ljudska pesem, zborovska ustvarjalnost, koračnice godb na pihala, narodnozabavne viže itn. Saj res, kam?