Kako skuhati golaž iz RTV

Če ima vaše podjetje po naključju več milijard evrov prometa in so vas v Bananalendu zasačili z rokami v vreči, ste lahko brez skrbi. Eden od električnih poslov, ki ste ga zakuhali, je bil vreden kakih 700 milijončkov. Vi ste biznis napihnili na 1,4 milijarde. Poleg običajnega stomilijonskega zaslužka ste pobasali še dodatnih, recimo 700 milijončkov (sto gor ali dol). Vaši sostorilci so stvar (vsaj enkrat pošteno) zamočili in pripeljali pred sodnika. Rešitev je enostavna: priznate krivdo za približno tretjino zneska, denimo 250 milijonov evrov, sodnici ponudite plačilo 23 milijončkov kazni. Za napitnino pa prispevate še 50.000 evrčkov sodnih stroškov. Vzameš 700, vrneš 23. Denar se dandanašnji pere na teh stopinjah, bolj belo ne gre. Koza je sita, volk in vaših preostalih 675 milijončkov ostane celih. Dodatno pa za vsaj eno leto zavlečete sodne postopke, ki bodo lepega dne močno opešali. Kako lepo je v naši domovini biti zastaran.

Vsaka podobnost z resničnim stanjem je namerna. In če smo že pri elektriki: brez elektrike niti nekdanji slovenski kmetijski minister Franc Bogovič ne zmore. Včasih se je ukvarjal s kmetijstvom, zdaj je električni pastir. V Krškem so se sestali slovenski in hrvaški evropastirji, ugotovili, da dobro sodelujejo, da je elektrika iz NEK najbolj sveta na svetu, da odlično in zgledno skupaj skrbijo za radioaktivne odpadke in da bi bilo fajn, če bi čim hitreje zgradili še drugi blok v Krškem. Hrvaška obljubi še kaj plina s Krka, kar res ni težko, saj to obljublja že leta. In če smo že pri jedrskih elektrarnah (jedrnati časi, kajne): menda jo načrtujejo tudi pri sosedih v Tržiču, torej v Monfalconu, kakih 10 kilometrov čez morje od naše obale. Kar novih 14 nukleark so v Italiji predlagali gospod Silvio Berlusconi, Matteo Salvini in Giorgia Meloni. Nasprotniki nuklearke v prijateljski Furlaniji niso pozabili dodati, da tista v Krškem ni varna, ker je na močno potresnem območju. Tako zdaj sploh več ne vemo, kaj nas bolj trese.

Plesal sem s Sanno Marin

In ker smo že pri Melonijevi: njej in Bratom Italije napovedujejo gladko zmago na volitvah. Viktor Orbán, njegovi prijatelji Janez Ivan, Matej Morawiecki in Marine Le Pen so se že oskrbeli s penino. Precej manj so »melone« veseli slovenski manjšinci v Italiji, Istrani in Dalmatinci, ker jih hoče vrniti v dučejevo Italijo. (Če že Putin obnavlja ZSSR, zakaj ne bi tudi Italija dobila nazaj kolonije.) Kriv ni Trump, krivi so tisti, tudi naši, ki pravijo, da so levi, v resnici pa honorarno delajo za Giorgio, Viktorja, Janeza Ivana in vse druge popularne. Kot denimo Tony Blair, ki nas je na povabilo »levih« na Bledu učil, da »ta dobre« velesile lahko napadajo Afganistan, Sirijo, Irak ..., ker jim prinašajo dobro in čisto demokracijo (karkoli demokracija pomeni), medtem ko Putin napada iste in podobne države zato, da jim prinaša grozo. Če bi verjeli Tonyju, so se torej Britanci odcepili od Evrope v njeno dobro. Tudi Janez napada Slovenijo in dela golaž iz RTV Slovenija samo zato, ker nam od srca hoče dobro.

Zakaj mislite, da Janez Ivan ne izpusti TV Slovenija iz rok? Zakaj disciplinira Saše Krajnce, Manice, Ladike, Štefančiče ... in zaposluje Urbanije, Pirkoviče, Možine, Svetine? Sploh ne zato, da bi zaposlil bataljon težko zaposljivih. Neeee! Ampak ker hoče tej TV vse najboljše in najslajše. Večina je na volitvah sicer rekla, da vseh teh »dobrot« noče, da je ta pretirana sladkoba za v smeti. Ampak Janez odgovarja, da je večina zapeljana, zaslepljena, indoktrinirana, nevedna. On hoče vsem samo demokracijo in da se bo nekoč to tudi izkazalo. Do tedaj pa bomo imeli referendume. Trikrat za isti tir, če bo treba. Zato, da nam bo boljše. Sploh ne gre za nagajanje. Vse dokler ne zmagata pravica in sladkor na tem svetu, vsem kadrovskim proračunskim in drugim okostnjakom navkljub.

Na evropskem prvenstvu v košarki so organizatorji pozabili na avtobus za Dončićevo in Dragićevo ekipo. Videli bomo, kaj bodo Nemci pozabili ob jutrišnji tekmi. A slovenski košarkarji so drobec proti stavki Lufthansinih pilotov, zaradi katerih je ostalo 130.000 potnikov brez poleta. Hja, Nemčija že lep čas ni več tisto, kar je bila. Ko boste naslednjič jezno zaman čakali vlak v Ljubljani za Koper in bentili čez slovenski promet, vam bodo slovenski železničarji zato še z večjim veseljem zabrusili: Pa pojdite v Nemčijo, če vam kaj ni prav!