Pravica do čistega zraka – poziv Vladi RS in odločevalcem

Zaradi vse močneje prisotne okoljske zavesti postaja danes jasno, da mora biti pravica do čistega zraka poleg pravice do čiste vode pripoznana kot temeljna pravica človeštva ter tudi živalstva in narave kot celote.

Zaradi posledic industrijskega onesnaževanja, do narave izčrpujočih načinov intenzivnega kmetovanja in živinoreje ter intenzivnega segrevanja ozračja smo po vsem svetu priča novodobnim peščenim viharjem, obsežnim in življenje uničujočim gozdnim požarom, smogu ter obsežnemu industrijskemu onesnaževanju z nevarnimi onesnaževalci. S pojavom covida-19 se je človeštvo soočilo z novo katastrofo, ki je posledica človekovega poseganja v naravo: virus, ki je bliskovito preplavil svet in povzročil strašne dihalne stiske ter uničil na milijone življenj, nas je opozoril na našo skupno ranljivost. Lahko rečemo, da je sodobni človek izpostavljen nevarnostim novih in življenje ogrožajočih okoljskih, zdravstvenih ter družbenopolitičnih atmosfer dihanja. Nikoli v zgodovini človeštva tako še ni bilo večje potrebe po novi etični in respiratorni ter celostno skrbstveni demokraciji.

Slovenija se bo v prihodnjih letih soočala z novimi potrebami po umeščanju sežigalnic odpadkov v okolje. Strateško gledano mora sežiganje odpadkov predstavljati skrajno izbiro ravnanja z odpadki. Zavedati se moramo, da se pri sežiganju in sosežiganju odpadkov v zrak sproščajo številne strupene snovi, ki škodujejo nosečnicam, razvoju otrok ter povzročajo številne bolezni in prezgodnje smrti. Državljani moramo biti zato spodbujeni h kar največji možni etični in okoljski senzibilnosti do teh vprašanj, saj posegajo v nekatere temeljne ustavne kategorije varovanja zdravega življenjskega okolja.

72. člen Ustave RS opredeljuje zdravo življenjsko okolje z naslednjimi besedami: »Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Država skrbi za zdravo življenjsko okolje.« Po analogiji z ustavno določeno pravico do pitne vode iz 70.a člena ustave in njeno zaščito vodnih virov pa se enako vzpostavlja tudi potreba po ustavno zagotovljeni pravici do (čistega) zraka. Za ta namen želim za zaščito našega okolja ter atmosfer dihanja predlagati naslednjo zahtevo okoljske politične etike, ki bi jo morali bodoča Vlada RS ter odločevalci nujno upoštevati pri vrednotenju okoljskih vplivov in zdravstvenih posledic industrijskega onesnaževanja v Sloveniji.

Predlagam, da Vlada RS in pristojni odločevalci pri presojanju okoljskih vplivov ob umeščanju novih sežigalnic v prostor posebno pozornost namenijo naslednjim točkam, ki se navezujejo posebej na pravico do čistega zraka:

1. Čist zrak predstavlja univerzalno pravico človeštva ter s tem temeljno okoljsko pravico vsake posameznice in vsakega posameznika in mora tako uživati posebno zaščito.

2. Prisvajanje upravljanja z zrakom s strani kogar koli (industrija, državna politika, lokalna skupnost, posameznik, kapital) ni upravičeno in je v nasprotju z načelom temeljne okoljske pravice do zraka.

3. Pri slehernem poseganju v prostor je treba ravnati v skladu z načelom okoljske previdnosti in največje možne zaščite zdravja.

4. Osnovno načelo skrbstvene demokracije je etično načelo, ki najbolj ranljive državljane ščiti pred izpostavljenostjo onesnaževanju.

5. Posebno skrb je v okviru načela okoljske previdnosti treba nameniti zaščiti zdravja nosečnic ter otrok.