Pomoč pri odpravi onesnaževanja vode

Evropska komisija je začela javno posvetovanje, s katerim želi zbrati mnenja o prihajajočem pregledu seznama onesnaževalcev površinskih in podzemnih voda. Ob pregledu zakonodaje o vodah so ugotovili, da je ta na splošno ustrezna, manjka pa, med drugim, vključevanje ciljev za vodo v druge politike.

Javno posvetovanje je pomembno za izvajanje pred kratkim sprejetega akcijskega načrta EU za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal, ki je rezultat evropskega zelenega dogovora ter za širša prizadevanja za bolj učinkovito in varno rabo vode. »Čista voda bi morala prinašati koristi vsem Evropejcem. Zagotavljanje kakovostnih površinskih in podzemnih voda je ključnega pomena za zdravje ljudi in naravo. V največji možni meri moramo preprečiti onesnaževanje, ki ga povzročajo pesticidi, umetne kemikalije ali ostanki farmacevtskih proizvodov. Želimo prisluhniti vašim mnenjem o tem, kako lahko to dosežemo,« je javno posvetovanje pospremil komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius.

Obvezno dopolnjevanje seznama onesnaževal

V preverjanju ustreznosti evropske zakonodaje o vodah decembra lani so ugotovili, da zakonodaja EU o vodah na splošno ustreza svojemu namenu. Vendar je treba izboljšati oziroma dodati nekaj določil za naložbe, izvedbena pravila, vključevanje ciljev v zvezi z vodo v druge politike, kemično onesnaževanje, poenostavitev upravnih postopkov in digitalizacijo. Javno posvetovanje bo potekalo do 1. novembra letos.



V reviziji zakonodaje o vodah, ki mu bo sledila, bodo predvidoma dopolnili določila o kemičnih onesnaževalih, dodali pa bodo obveznost za redna preverjanja in dopolnjevanje seznamov onesnaževal. Dodali bi tudi podporo državam, tudi z digitalnimi orodji, da bi lahko ukrepale za znižanje vsebnosti snovi v vodah, ki jim preprečujejo doseganje zahtev evropske zakonodaje.



Okvirna vodna direktiva je od leta 2000 glavno pravno orodje za zaščito evropskih voda, njen cilj je bilo čiščenje onesnaženih voda in ohranjanje čistih, tako površinskih kot podzemnih. Skupaj z direktivo o okoljskih standardih kakovosti (EQSD) in direktivo o podzemnih vodah (GWD) njena določila veljajo za pitno vodo, obalne in tekoče vode, pa tudi za podzemne vode. Tako zagotavlja celovit pristop pri upravljanju z vodami. To pomeni tudi upoštevanje vseh vodnih življenjskih okolij, omejevanje nekaterih onesnaževal in postavljanje ustreznih nadzornih standardov.