Slovenija močno odstopa od priporočil WHO

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je po več kot petnajstih letih sprejela nove, precej strožje smernice in priporočila za kakovost zraka. To je še eno opozorilo odločevalcem, da onesnažen zrak škodi zdravju ljudi že pri nižjih koncentracijah, kot so predpisane v obstoječih zakonodajah. Novo upanje prinaša evropski zeleni dogovor z zavezo, da bo EU standarde kakovosti zraka približala priporočilom WHO.

Medtem ko je mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) onesnaženje zunanjega zraka in trdne delce že leta 2013 razvrstila med rakotvorne, je WHO zdaj znižala ravni za snovi, ki po strokovnih ocenah ob stalni čezmerni izpostavljenosti pomenijo največje tveganje za zdravje ljudi, to je za prašne delce PM₁₀ in PM_2,5, dušikov in žveplov dioksid (NO₂ in SO₂) ter za ogljikov monoksid (CO). Njihovi glavni viri so cestni promet, uporaba fosilnih goriv za proizvodnjo energije in ogrevanje, kurjenje biomase ter kmetijstvo. Če, denimo, sedanja direktiva EU določa najvišjo dovoljeno koncentracijo drobnih delcev v zraku pri 25 mikrogramih na kubični meter na leto, WHO postavlja petkrat strožjo mejo: pri petih mikrogramih na kubični meter. Preseganje novih smernic za kakovost zraka je povezano z velikim tveganjem za zdravje, njihovo spoštovanje pa bi lahko rešilo na milijone življenj ter ublažilo podnebne spremembe, poudarjajo pri WHO.

Sedanje standarde je krojila politika

Zakonodaja držav EU zdaj ravno ne sledi smernicam WHO, ki temeljijo na znanstvenih dognanjih o vplivu onesnažil v zraku na ljudi in ki dokazujejo, da je izpostavljenost onesnaženemu zraku drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni; prvi je kajenje tobaka. Trenutni standardi kakovosti zraka v EU so zato bolj politični kompromis in se razlikujejo glede vseh šestih ključnih onesnaževal, še posebej glede PM 2,5. Mimogrede: v Sloveniji dnevna mejna vrednost za te delce sploh ni določena.



Če je izpostavljenost omenjeni šesterici onesnaževal povezana s srčno-žilnimi boleznimi, možgansko kapjo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo, pljučnim rakom, astmo, vpliva pa tudi na razvoj možganov in centralnega živčnega sistema ter povečuje tveganje za prezgodnji porod in zmanjšano porodno težo, najfinejši prašni delci (PM 2,5) prehajajo v krvni obtok in so zato največje zdravstveno breme. Po podatkih WHO znašajo zdravstveni stroški zaradi onesnaženosti zraka tudi do 940 milijard evrov na leto, najbolj pa so prizadeti v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, kjer gospodarski razvoj še vedno temelji večinoma na fosilnih gorivih. Najbolj onesnažene regije imajo povprečno koncentracijo PM 2,5 več kot dvakrat višjo od najmanj onesnaženih regij, z znatno višjo stopnjo izpostavljenosti na socialno ogroženih območjih. Najbolj ranljiva skupina so otroci, kažejo raziskave, saj jim lahko onesnaženje pusti posledice vse življenje.

Upanje daje Evropski zeleni dogovor

EU bo prihodnje leto revidirala standarde kakovosti zraka; zakonodajni predlog je predviden za jeseni 2022. V Evropski zeleni dogovor in Akcijski načrt EU za ničelno onesnaževanje so države zapisale zavezo, da bodo sedanje standarde kakovosti zraka približali priporočilom WHO, saj da je »bolezen in prezgodnjo smrt mogoče optimalno preprečiti le s popolno uskladitvijo standardov EU z vrednostmi WHO, ki temeljijo na dokazih«.



V resnici so se v zadnjih petnajstih letih drug za drugim vrstili znanstveno podprti dokazi o povezavi med onesnaženostjo zraka in številnimi negativnimi zdravstvenimi izidi, pravi Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje, ki je ob Focusu, društvu za sonaravni razvoj, ter katedri za javno zdravje Medicinske fakultete v Ljubljani med prvimi pozdravil strožja merila WHO, ki jasno izpričujejo, da je zmanjšanje onesnaženosti zraka nujno. Gorenc, ki nad strožjimi smernicami ni presenečen, saj da so nastale »na podlagi več kot 500 preglednih študij«, posebej izpostavlja dušikov dioksid, ki so ga letos merili ob prometnicah na več kot 150 lokacijah v Ljubljani. Upoštevajoč nove smernice WHO, ki letno mejno vrednost za NO₂ postavlja pri desetih mikrogramih na kubični meter, so tako rekoč vse lokacije škodljive zdravju.



»Trenutna zakonska letna meja znaša 40 mikrogramov, kar je z javnozdravstvenega in okoljskega vidika nesprejemljivo. Podobno velja tudi za druga onesnaževala, kot so delci in ozon, za katere obstajajo močni dokazi o negativnih zdravstvenih učinkih. Na vrsti je politika, da se odloči, kako bo ta priporočila upoštevala,« je prepričan Gorenc.