Pismo mojemu Zdravniku

Kam zavija pot tvoja, moj Zdravnik?

Počasi prehajam v tretje življenjsko obdobje. Prehajam iz časa, ko tvojih storitev nisem potreboval in sem nate gledal s spoštovanjem v zavedanju, da se lahko zanesem nate, ko potrebujem pomoč, moj Zdravnik. V zavedanju, da si edini usposobljen in pripravljen pomagati v rani in bolezni, moj Zdravnik.

In zdaj?

Zdaj prihaja čas, ko bom po inerciji tvoje storitve začel potrebovati, moj Zdravnik!

A ti mi odhajaš. Kam greš? Kje boš, ko te bom iskal v svojih težavah? V svoji delovni dobi sem za tvoje storitve, ki jih nisem potreboval, vplačal 100.000 evrov. Zdaj, ko te bom potreboval, evrov nimam več. Kje te bom lahko našel, da mi boš pomagal, ko te bom potreboval? Moj Zdravnik.

Želim ti, moj Zdravnik, urejeno, gmotno primerno ovrednoteno poslovno pot. Vendar boš moral enkrat povedati kaj, kje to je! To, kar počneš v Sloveniji zadnjih dvajset let, to ni. Zahteve po normativih dela nenehno znižuješ (nižanje glavarinskih količnikov, podaljševanje dopusta, podaljševanje časa za usposabljanje), zahteve po plačilu za opravljeno delo pa nenehno zvišuješ – sebi, dvajset let!

Moj Zdravnik, spoštovanja do tebe skoraj nimam več.

Že na fakulteti mladim študentom kot profesor vcepljaš v glavo, kaj se izplača in kaj ne. Prek zdravniške zbornice že desetletja izvajaš neprimeren sistem specializacij, tvoji sodelavci v timih niso bili s tvoje strani nikoli izpostavljeni v enačenju tvojih zahtev zase. Ko narediš napako, moj Zdravnik – ljudje smo, vsi delamo napake – je ti, moj Zdravnik, ne priznaš. Nikoli! Ko ti po vseh tegobah, bolan, ranjen, razčlovečen v postopkih priti do tebe, moj Zdravnik, poskušam to povedati, morda malo preglasno, nič več, te ogrožam, ti grozim, te emocionalno zdrobim! Nato sem podvržen v postopek varnostni službi. Kot tak! Ko končno pridem kot tak do tebe, pa mi predlagaš – hitreje bo – obisk v privatni ordinaciji ali ordinaciji kolega, že jutri. Seveda za evre.

Moraš me razumeti, moj Zdravnik, da je spoštovanje do tebe na preizkušnji.

Na tem mestu želim izrecno poudariti, da zapisanega ne posplošujem na vse zdravnike.

Zapis je namenjen tebi, moj Zdravnik, ti, zdravnik, ki pa še vedno delaš po principu pomagati pomoči potrebnim, ti pa le zberi pogum in preskoči cehovsko solidarnost.