Pediatrična nujna medicinska pomoč v ZD Ljubljana

Minuli teden smo v ZD Ljubljana spregovorili o nasilju, ki se je zgodilo na Pediatrični nujni medicinski pomoči (PNMP) med dežurstvom konec tedna popoldne. Pri tem smo želeli javnosti sporočiti, da je nasilje nesprejemljivo in ni rešitev v nobenem primeru. Hkrati smo znova opozorili paciente, ki imajo v kraju ali okolici svojega prebivališča dežurnega zdravnika, da se lahko nanj obrnejo 24 ur na dan, a kljub temu številni okoliški prebivalci otroke pripeljejo v ZD na Metelkovo 9. PNMP ZD Ljubljana obišče več kot 20 odstotkov pacientov iz krajev, ki glede na organizacijo nujne medicinske pomoči ne sodijo v našo dežurno ambulanto, kljub temu v vsem času delovanja PNMP noben nujni pacient ni bil zavrnjen ali preusmerjen. To bi bilo nedopustno.

Na PNMP delujemo v varnem območju. Pacientovo stanje po triažnem postopku (postopek ugotavljanja življenjskih funkcij, torej frekvence pulza, nasičenosti hemoglobina s kisikom, po potrebi meritev krvnega tlaka, meritev telesne temperature, kapilarnega povratka) označimo z rdečo, oranžno, rumeno, zeleno ali modro stopnjo nujnosti. Vsi pacienti, ne glede na to, od kod prihajajo, ki so označeni z rdečo, oranžno in rumeno barvo, so pri nas tudi obravnavani in dobijo vse, kar potrebujejo (laboratorij, intervencije, zdravila, recepte, napotitve v bolnišnico z nujnim prevozom …).

Po več kot 20 letih vodenja te službe z vso odgovornostjo trdim, da ni bil noben nujni pacient zavrnjen ali preusmerjen. Ker je v kraju njihovega bivanja ali okolici na voljo zdravstvena dežurna služba, se preusmerijo tja. Morda so pravila slaba, vendar morajo biti, saj je od tega odvisna organizacija služb in tudi kadrovska sestava (en zdravnik z ekipo, ob navalu pacientov dva ali celo štirje, npr. pozimi v času prehladnih obolenj, ob prihajanju otrok iz okolice pa še dodatne ekipe). Ker zdravniki in medicinske sestre v katerikoli službi nimamo nobenega vpliva na organizacijo služb, še prav posebej na mrežo in organizacijo nujne medicinske pomoči ne, je nesmiselno govoriti, da bi kjerkoli morali pregledati prav vsakogar od koderkoli, ki pride na pregled in seveda ni nujen. Tu ne gre za izbiro osebnega zdravnika, pač pa za organizacijo NMP (nujne medicinske pomoči). Po Sloveniji res ni povsod organizirana 24-urna pediatrična NMP, a zato niso odgovorni ljubljanski pediatri, odgovor je treba poiskati zelo visoko. Za Ljubljano z okolico je to službo ustanovila Mestna občina Ljubljana (MOL) leta 1979 skupaj s SNMP in je namenjena nudenju nujne medicinske pomoči bolnikom iz MOL in primestnih občin, vključno z Brezovico, Igom, Dobrovo, Polhovim Gradcem, Dolom pri Ljubljani, Horjulom, Medvodami, Škofljico, Velikimi Laščami in Vodicami. Vsekakor pa morajo zdravniki, ki nudijo NMP oz. opravljajo dežurno službo zunaj MOL in primestnih občin – še posebej, če gre za urgentne zdravnike –, obvladati toliko pediatrične znanosti, da ne pošiljajo iz 40 kilometrov oddaljenega kraja otroka s težkih dihanjem brez pregleda (in brez napotnice) v Ljubljano. Ti otroci so napoteni v ZD Ljubljana, včasih v zelo težkem stanju. Prav tako je nesprejemljivo, da iz bližnje okolice urgentni zdravnik brez pregleda napoti otroka na Metelkovo 9, kjer naj bi imeli ponoči domnevno celo ultrazvočni aparat. To je strokovno nesprejemljivo. In še, da pediater, ki vedno dobi kopijo izvida od PNMP ZD Ljubljana, nikoli ne pojasni staršem otrok, ki obiskujejo PNMP in niso z zgoraj omenjenega območja, naj se ne vozijo na PNMP v Ljubljano, mimo svoje urgence. Morda bi tam lahko celo naleteli na svojega izbranega pediatra, ki tam dežura.

Razumemo, da so starši zaskrbljeni, a noben sistem v nobeni državi ne more obravnavati čisto vseh nenujnih primerov. Nekateri starši so lahko zaskrbljeni že ob enem izpuščaju, nizko povišani temperaturi, piku komarja, medtem ko drugi celo ob hudih znakih težkega dihanja niso. V vseh nenujnih primerih zato staršem svetujemo, naj nas – tudi ponoči – pokličejo in jim bomo svetovali.

In navsezadnje: NMP je namenjena nudenju nujne medicinske pomoči bolnikom, ki potrebujejo oživljanje in druge nujne zdravstvene storitve, potrebne za ohranjanje življenjskih funkcij ali preprečitev hudega poslabšanja zdravstvenega stanja nenadno obolelih, poškodovanih oz. kronično bolnih. V primeru obravnave pacientov z nenujnimi stanji je ogrožena obravnava nujnih pacientov, saj se lahko podaljšuje čas čakanja na pregled in druge nujne preiskave najbolj ogroženi osebi ravno zaradi »pravice iskati nenujno pomoč kjerkoli«. Si res želimo, da bi bil kateri koli otrok kdaj na tej nevarni strani?