Neomejen dostop | že od 9,99€
Na Pediatrični nujni medicinski pomoči ZD Ljubljana, ki deluje na Metelkovi ulici v Ljubljani, se je v nedeljo zgodil nasilni dogodek. Ranjen ni bil nihče, so pa starši enega od otrok grozili zdravstvenemu osebju. Zdravnik je po dogodku odšel domov. Upravičeno se je bal, kaj se še lahko zgodi, ko bo policija odšla. Ni vedel, ali bodo starši prišli nazaj in uresničili grožnje. Še vedno je v šoku in v bolniškem staležu. Pediatrinja Katja Dejak Gornik, predstojnica enote Vič - Rudnik je povedala, da je bil otrok staršev, ki so bili nasilni, najprej obravnavan v triažni ambulanti.
Tam je medicinska sestra v skladu s triažnim postopkom ugotovila, da ne gre za nujno stanje. Glede slednjega se je posvetovala z zdravnikom, ki je otroka videl in prav tako ocenil, da stanje ni nujno. Ker je imel otrok prebivališče zunaj ljubljanske občine, se je zdravnik odločil, da ga usmeri v nujno zdravstveno službo v kraj, od koder je prišel. Tedaj se je pri starših začelo stopnjevati nasilje. Začelo se je z verbalnim nasiljem, sledilo je vpitje in preklinjanje ter grožnje, da bodo zdravnika ubili. Za svojo varnost se je tim, ki je otroka obravnaval, zaprl v ambulanto, poklicali so policijo, starši pa so začeli tolči po vratih. Zdravnik je imel občutek, da bi, če bi jim uspelo vdreti, z njim fizično obračunali. Malo pred prihodom policistov so starši odšli, skupaj so nasilna dejanja trajala približno 15 minut.
Vodja pediatrične nujne medicinske pomoči v ZD Ljubljana Tatjana Grmek Martinjaš je spomnila, da pediatrično nujno medicinska pomoč, v kateri dežurajo zdravniki iz ZD Ljubljana, koncesionarji mestne občine, po dogovoru pa tudi zdravniki iz ZD Medvode, organizira ZD Ljubljana za otroke s stalnim prebivališčem v Ljubljani.
Vseeno pa se na pediatrično nujno medicinsko pomoč ZD Ljubljana obračajo starši iz širše regije, za kar je kadra enostavno premalo. Pozimi sta včasih zadostovali dve ekipi, zdaj morajo razpisati štiri.
Zdravniki, ki dežurajo v pediatrični nujni medicinski pomoči ZD Ljubljana, so po besedah Grmek Martinjaš tudi starejši - če bi vsi uveljavljali starostno mejo dežuranja, bi ta služba razpadla, je opozorila. V ZD Ljubljana so okoliškim zdravstvenim domovom večkrat poslali dopis, naj vendarle poskrbijo za obravnavo otrok v nujnih primerih, a še vedno beležijo, da je približno 20 odstotkov pregledanih otrok iz drugih občin.
Anketa, ki so jo opravili leta 2019 na Zdravniški zbornici Slovenije med člani, je pokazala, da je nasilje, s katerim se vsakodnevno srečujejo zdravniki, velik problem. Med 1478 anketiranimi je bilo zgolj devet odstotkov zdravnikov in 26 odstotkov zobozdravnikov takih, ki še niso bili izpostavljeni nasilju na delovnem mestu. Kot najpogostejše povzročitelje nasilja so anketirani navajali paciente in svojce, veliko pa ga je tudi med sodelavci.
Najpogostejši povod za izbruh nasilja nad zdravniki in zobozdravniki je organizacija dela (naročanje in predolgo čakanje v čakalnici), sledijo psihični vzroki pri povzročitelju ter neupravičena zahteva po napotitvi.
V letih 2007 in 2017 sta pacienta vzela življenje dvema zdravnikoma. Lani je bilo na Zdravniško zbornico prijavljenih 36 primerov, do julija letos pa sedem. A tovrstnih primerov je več, saj vsi incidenti niso prijavljeni.
»Na Ministrstvu za zdravje obsojamo vse oblike nasilja. Pozivamo k strpnosti in k spoštljivi izmenjavi mnenj ter h konstruktivnemu dialogu, ki so ključni za zagotavljanje kakovostne in varne zdravstvene oskrbe,« je ministrstvo danes zapisalo na omrežju X.
»Okoliščine, v katerih se znajdemo v zdravstvenih ustanovah, so mnogokrat stresne tako za paciente kot za zdravstveno osebje, pa vendar je treba pomisleke ali pritožbe naslavljati strpno, brez uporabe nasilja.«
Vodja delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja pri Zdravniški zbornici Slovenije Nena Kopčavar Guček je pred kratkim opozorila, da se število primerov nasilja nad zaposlenimi v zdravstvu povečuje. Nasilje nad zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci je nesprejemljivo, hkrati pa pomeni slabšo obravnavo za bolnika, je dejala.
Skupina Ne dopuščajmo nasilja pri zbornici, ki jo poleg predstavnice družinskih zdravnikov sestavljajo še predstavniki policije, pravne stroke, psihiatrične stroke, zobozdravstva, zdravstvene nege, prireja tudi delavnice, na katerih udeležence učijo načinov pomirjanja bolnika, če njegovo razburjanje narašča, ter kako se skriti in zaščititi, če je pacient nasilen
Zdravniška zbornica Slovenije in zdravniki smo ob vnovičnem nasilnem dogodku, tokrat na Pediatrični nujni pomoči v ZD Ljubljana, pretreseni in kot nesprejemljivo ocenjujemo vsakršno nasilje. Zbornica se zavzema za ničeno toleranco do vseh oblik nasilja tako v zdravstvenih ustanovah kot tudi sicer v družbi in medsebojnih stikih.
»Zdravstveni delavci smo tukaj predvsem zato, da pomagamo ljudem, ki iščejo pomoč. Zavedamo se, da po pomoč v zdravstvene ustanove pridejo ljudje, ki so bolni, zaskrbljeni, prestrašeni, obupani, morda v hudih bolečinah ali pa morda še v kakšnih drugih hudih čustvenih stiskah. S tem računamo. Vendar nasilje onemogoča takšno oskrbo, kot jo mi lahko nudimo v mirnem okolju,« pojasnjuje doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., vodja delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja pri Zdravniški zbornici Slovenije.
Dodaja, da če ti nekdo razbija po vratih in grozi s smrtjo, se ti gotovo tresejo roke in vse drugo, »kajti tudi zdravniki smo navkljub šolanju samo ljudje. Oskrba, ki jo tak pacient pričakuje in smo jo zdravniki dolžni nuditi tudi vsem nadaljnjim pacientom za tem, ne more biti niti tako kvalitetna, niti tako prijazna, niti tako strokovna, kot če bi lahko delali v mirnem okolju.«
»Nasilje je vedno negativno za oba udeleženca, tudi če je samo verbalno – rani. Predpostavka, bom sestro, zdravnika dobro nadrli in bo prijazna, prijazen z mano, ne drži. Nekdo pod takim pritiskom ni sposoben opraviti svojega dela tako kot ga zna in zmore in kot si pacienti zaslužijo,« še izpostavlja doc. dr. Nena Kopčavar Guček.
V tem konkretnem primeru je, kot so sporočili iz ZD Ljubljana, zdravnik do nadaljnjega bolniško odsoten. To kaže, kako lahko tak nasilni dogodek travmatizira in pa posledično tudi še dodatno krni dostopnost zdravstvene oskrbe. Zdravniška zbornica Slovenije
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji