V dežurni ambulanti ne boste dobili plombe

Na Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) je bila včeraj javna tribuna na temo zobozdravstva. Cilj je bila predstavitev dejstev in soočenje stališč po opravljeni anketi za osnovno zobozdravstvo ter specialistiko, ki je bila izvedena v preteklih mesecih in je pokazala pereče stanje. Kar 76 odstotkov anketiranih zobozdravnikov meni, da sedanji standardi, ki jih določa plačnik ZZZS, za pacienta in zobozdravnika niso varni, veliko zobozdravnikov pa ni zadovoljnih.

Predsednica delovne skupine zaposlenih zobozdravnikov Ivana Karner je dejala, da so se v zadnjem letu intenzivneje ukvarjali s problematiko delovnih pogojev, transparentnostjo poslovanja ter plačnim sistemom.

Čakalne dobe na zobozdravstvene posege so predolge in povzročajo nepravočasno oskrbo pacientov, je poudarila. Skrb vzbujajoče je, da se tri četrtine zobozdravnikov čuti preobremenjenih v smislu psihofizično napornega dela, nenehne visoke koncentracije, prisilne drže. Poleg tega zobozdravniki opozarjajo na neizplačila nadstandardnih storitev, razlike med izplačili med javnimi zavodi, previsoke glavarine pacientov, previsoke normative, omejitve zavarovalnice …

S trenutnim delovnim razmerjem je zadovoljnih 61 odstotkov anketiranih zobozdravnikov s primarne ravni. Med 39 odstotkih nezadovoljnih z delovnim razmerjem jih je največ, 43 odstotkov, nezadovoljnih s plačilom. Skoraj petina jih je nezadovoljnih zaradi nezmožnosti odločanja o organiziranosti dela in poslovanju ambulante.

Šli bi iz javnega sistema

Na anketo je odgovorilo tudi 77 specialistov (ortodontov, paradontologov, protetikov, maksilofacialnih in oralnih kirurgov, pedontologov) od 197. Po mnenju zobozdravnice Romane Mance Kristan je najbolj skrb vzbujajoče, da bi polovica anketiranih raje delala zunaj javnega sistema. Zakaj?

Najpogostejši odgovori so bili, da je organizacija dela slaba, da je način dela zastarel, vprašane moti administracija s papirnatimi kartotekami in neustrezni odnosi. Menijo, da okolje ni stimulativno, da bolnik in zobozdravnik nista center dogajanja, pacientov je preveč, delo zato ni dovolj kakovostno, fleksibilnosti pri naročanju materialov zaradi razpisov ni. Kar 92 odstotkov specialistov meni, da razporejenost specialistov po državi ni ustrezna. Specialisti v nekaterih regijah obravnavajo dva- do trikrat več pacientov kot v drugih regijah. In seveda zaradi tega nastajajo velike razlike v čakalnih dobah, ki so absolutno predolge, je povedala Mance Kristanova.

»Razlike v čakalnih dobah ne nastajajo samo zaradi razporeditve specialistov, ampak tudi ker niso določene natančne smernice, kako te čakalne dobe spremljati.«

Pripravljavce ankete je presenetil podatek, da bi bilo 75 odstotkov specialistov pripravljenih delati tudi v oddaljenih regijah, vendar v večini primerov kot koncesionarji.

O začasnem odhodu v tujino zaradi možnosti boljše zaposlitve razmišlja 12 odstotkov zobozdravnikov specialistov, o stalnem pa sedem odstotkov. Med razlogi navajajo pridobivanje novih izkušenj zunaj slovenskega "rigidnega sistema", boljše pogoje dela in boljše plačilo ter boljši ugled zdravnikov v družbi.

Toga pravila

Predstavljamo konkreten primer, kako neprijazen je – poleg dolgih čakalnih dob, sistem do uporabnikov storitev. Posameznik, čigar podatki so znani uredništvu, je ostal brez plombe. Ker je bila njegova zdravnica na dopustu, se je odpravil v dežurno ambulanto. Tam so ga obvestili, da mu bodo zob le zapolnili, osebna zobozdravnica pa da naj mu pozneje naredi novo plombo. Je to normalna praksa? Dvojno delo, dvojni stroški za zdravstveno blagajno, dvojna obremenitev za pacienta …

Na ZZZS so pojasnili, da v primeru nenaročene nujne storitve, ki jo je zavarovanec uveljavljal v dežurni službi, le-ta zavarovancu zagotavlja le nujne zobozdravstvene storitve. »V nasprotnem primeru bi ogrozili dostopnost in organizacijo dežurne zobozdravstvene ambulante za nujne paciente. To velja tudi za izdelavo zalivk.«
V takih primerih, pravijo, da ne gre za podvajanje storitev, temveč za prvo, nujno pomoč (začasna zalivka kot kratek poseg), čemur pozneje sledi trajno zdravljenje (trajna zalivka kot časovno daljši poseg).

Na včerajšnji konferenci so se strinjali, da je zgornji primer zgolj izraz pravil ZZZS. »Ta pravila moramo izvajalci upoštevati, vse drugo bi pomenilo, da bi pacientu morali storitev zaračunavati,« je pojasnil Krunoslav Pavlović, predsednik odbora za zobozdravstvo. Pri tem je opozoril tudi na sistemski problem: če bi želeli oskrbeti vsa nujna stanja glede na izražene potrebe, bi moral vsak zdravnik oskrbeti 2400 pacientov! »Strinjam pa se, da je izpadla zalivka nekaj, kar bi se lahko definiralo v smislu, da bi se čim prej lahko naredila kot nujno stanje v smislu preprečitve nadaljevanja bolezni in morda poznejših še kompleksnejših posegov.«

Glede težav pri dostopnosti do zobozdravnika je Pavlović pojasnil, da je v državi zobozdravnikov dovolj, a težavo po njegovih besedah predstavljajo omejitve, ki ji postavlja ZZZS. »Smiselna bi bila vzpostavitev sistema, v katerem bi pacienti lahko obiskali tudi zobozdravnika zasebnika in bi od zavarovalnice dobili povrnjen tisti delež premije, ki jim pripada v javni mreži,« je dejal.

Na Zdravniški zbornici ocenjujejo, da je za reševanje navedenih težav potreben strateški pristop. Od nove vlade pričakujejo, da bodo začeli intenzivno pripravljati akcijske načrte na podlagi pripravljene strategije ustnega zdravja.