Odgovori ministra Vizjaka o pitni vodi za Istro

V Sobotni prilogi Dela 30. oktobra je dr. Ladislav Placer v rubriki Prejeli smo pod naslovom Zakaj graditeljska megalomanija lahko ogroža koristi občanov in narave? postavil nekatere teze in vprašanja, ki jih v nadaljevanju pojasnjujemo, na njegova vprašanja pa odgovarja minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak.

Odgovorna oseba za to, da bodo državljani Republike Slovenije imeli zdravo pitno vodo, je zagotovo tudi minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak. Ponovne strokovne preveritve so nujne za najboljšo rešitev, napačne ali celo namenoma napačno insinuirane trditve pa zagotovo ne bodo koristile ne občanom zalednega kraškega območja, še manj pa slovenski Istri, ki na zdravo pitno vodo čaka že več desetletij. Navedba, da so »proti tej možnosti prebivalci Brkinov in uprava Regijskega parka Škocjanske jame«, ne drži, ker so bili k pogovorom že na samem začetku tudi povabljeni, pogovori potekajo ves čas in bodo v prihodnje potekali še pogosteje. MOP bo preveril strokovne rešitve in uskladil možnosti z lokalnimi skupnostmi z namenom, da bo državljanom zagotovljena ustavna pravica do pitne vode.

V nadaljevanju minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak odgovarja na vprašanja dr. Placerja:

1. Zakaj bi se morali odpovedati pravici do presežne in kvalitetne pitne vode iz kraških virov in privoliti v drago ter ekološko in krajinsko neprimerno zajetje na fišu?

Oskrba prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in kraškega zaledja se zaradi pomembnosti, zahtevnosti in kompleksnosti uvršča med prioritetne naloge v programu izvajanja nacionalnih projektov državne infrastrukture. Že Operativni program oskrbe s pitno vodo (julij 2006) je med ukrepe na državni ravni uvrstil sanacijo nezadostnih vodnih virov na področju slovenske Istre, tudi veljavni Operativni program 2016–2021 ponovno izpostavlja to problematiko kot prioritetni projekt. Republika Slovenija se je odločila, da pristopi k rešitvi z novim strateškim vodnim virom za zagotovitev dolgoročne oskrbe s pitno vodo slovenske Istre in rezervnega vodnega vira za kraško zaledje.

Zajetje Brestovica je bilo v študiji variant vseh obstoječih vodnih virov (Rižana z akumulacijo Kubed, izvir Malni, reka Reka z akumulacijama Klivnik in Mola, Padež z akumulacijo, zajetje Brestovica in Reka z akumulacijo Padež) ocenjeno kot neprimerno. Prispevno območje vodnega vira ni v celoti na območju Republike Slovenije, skoraj 75 % območja je v sosednji Republiki Italiji in ga zato ni možno ustrezno zaščititi pred onesnaženjem, razpoložljive količine vode ne zadoščajo za 50-letno obdobje in vodni vir nima zmogljivosti za vse tri oskrbovalne sisteme Rižanski, Kraški in Ilirskobistriški vodovod in ni zagotovljena varnost oskrbe v primeru havarije na tem vodnem viru, ker bi bila oba oskrbovalna sistema vezana le na en vodni vir Brestovica in bi večina prebivalcev obeh ostala brez zdrave pitne vode.

2. Zakaj strošek za nepotrebno in nedopustno spreminjanje državnega lokacijskega načrta na vplivnem območju Regijskega parka Škocjanskih jam?

Ministrstvo za okolje in prostor se je po ponovnem pregledu vseh študij za določitev strateškega vodnega vira odločilo, da ne bo ponovno analiziralo vseh že obravnavnih vodnih virov, ampak bo na osnovi vrednotenja variant študije leta 2006 nadaljevalo s pripravo in izvedbo projekta z akumulacijo na potoku Suhorica kot optimalno varianto v postopku priprave DLN, 2004. V okviru postopka priprave DLN je potekal tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje z izdanim pozitivnim mnenjem na Poročilo o vplivih na okolje in s pozitivnima mnenjema Parka Škocjanske jame in Unesca.

Novelacija projekta predvideva rabo vode na pritoku Padeža Suhorici v možni kombinaciji z manjšim zajetjem na potoku Padež, ki sta varianti obdelave Državnega prostorskega načrta.

Obe varianti sta bili že obdelani glede na morfologijo terena s ciljem doseči čim večji uporabni volumen ob čim manjši zasedbi prostora. Konfiguracija in geološko-geomehanske razmere omogočajo izgradnjo nasute zemeljske pregrade ali težnostne pregrade. Dokončna izbira optimalne variante bo temeljila na primerjavi prostorskih, okoljskih, tehničnih, ekonomskih in družbeno sprejemljivih kriterijev.

Predvidena je izvedba združenega postopka načrtovanja in dovoljevanja, ki združuje postopek izbora najustreznejše variante prostorske ureditve državnega pomena z okoljsko presojo, postopek priprave prostorske in tehnične dokumentacije s podrobnejšo okoljsko presojo in postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Ponovno se bodo pridobila tudi mnenja Parka Škocjanske jame in Unesca. Zagotovljeni bodo vsi ustrezni ukrepi za zmanjšanje vpliva na Škocjanske jame pod Unescovo zaščito.

Kraški in Ilirskobistriški vodovod se oskrbujeta vsak iz enega vodnega vira. V primeru izpada vodnih virov ostaneta oba vodooskrbna sistema brez vode. Z izgradnjo akumulacije Suhorca bo zagotovljen rezervni vodni vir za oba vodooskrbna sistema in zaselkov v Brkinih, ki še nimajo pitne vode. Preverjena bo tudi povezava kraškega in ilirskobistriškega vodooskrbnega sistema s postojnsko-pivškim vodooskrbnim sistemom.

3. Zakaj tako očitno in brez sramu dajete koncesijo graditeljski megalomaniji pod lažno krinko najboljše rešitve, ki to zagotovo ni? Odgovorite, prosim, da bomo vedeli.

S podpisom pogodbe za pripravo projekta je narejen prvi korak za izpolnitev ustavne pravice do zdrave pitne vode vsem prebivalcem slovenske Istre in zalednega kraškega območja. V okviru državnega prostorskega načrta bodo poleg tehnične obdelave variant obdelani tudi vplivi na okolje in ekonomičnost rešitve z družbeno sprejemljivostjo. V okviru postopka izdelave DPN bodo izvedene vse predpisane javne obravnave z lokalnim okoljem, zainteresirano javnostjo, kot tudi s strokovnimi deležniki in tudi razprave predvsem z lokalnim prebivalstvom.

Namen izvedbe projekta ni zapravljati davkoplačevalski denar za megalomanske gradbene projekte, ampak zagotoviti zdravo pitno vodo zadostnih količin za prebivalce slovenske Istre in zalednega kraškega območja, ki kljub temu, da je Slovenija z vodo bogata dežela, še nimajo zagotovljene zdrave pitne vode.

Da je izbrana rešitev optimalna, pa dokazujejo vse že predhodno izdelane študije primerjave vseh obstoječih vodnih virov na območju slovenske Istre in kraškega zaledja.