Vizjak je Istri obljubil dodatni vodni vir

»Sprožili bomo postopke za izdelavo državnega prostorskega načrta za zajetje Padeža, ki bo omogočil preskrbo z vodo v slovenski Istri. Dokumentacija bi bila nared do konca mandata te vlade, kar bi pomenilo, da bi se uresničitev projekta lahko zgodila v že nekaj letih,« je ob današnjem obisku v Kopru napovedal okoljski minister Andrej Vizjak. 

»Študij je bilo dovolj, to je treba končati. Premalo se zavedamo ranljivosti pred dejanskim nastopom težav, ko pa je večkrat že prepozno,« je menil minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. »V tem primeru ne gre za težave s finančnimi sredstvi, pač pa za območje brez lastnega vodnega vira, zato ga je treba pripeljati od drugod. Poleg ustavno zagotovljene pravice do pitne vode gre tudi za dejanje solidarnosti,« je povedal. Verjame, da mu bo glede tega uspelo doseči širše soglasje, tudi pri nekaterih kraških občinah, ki opozarjajo na negativne vplive na njihovo okolje,« je odločen Vizjak.
 
Minister je navedel tudi lastno izkušnjo, saj živi v bližini bistveno večjega zajetja v Brežicah, a negativnih vplivov na okolje ne zaznava. »Obratno je, od tega ima lokalno kmetijstvo celo pozitivne učinke zaradi možnosti namakanja,« je poudaril.

Vodni vir, ki bi ga speljali iz prihodnjega zajetja Padeža, pa bi po njegovih besedah pomenil tudi pridobitev za kraške občine, ki so odvisne od zajetja v Klaričih. Ta je namreč ogrožen zaradi nevarnosti vdora slane vode (črpalke se nahajajo pod gladino morja, ki zaradi podnebnih sprememb narašča) in možnosti onesnaženja zaradi bližine italijanskih industrijskih in prometnih tokov.    
 

»Če bo Istra brez vode, bo žejna vsa Slovenija«

 
»Ni vprašanje, ali bo Istra ostala brez pitne vode, ampak kdaj se bo to zgodilo,« je zatrdil koprski župan Aleš Bržan. In nadaljeval: »Če bo Istra brez vode, bo žejna vsa Slovenija!« Istra mora že zdaj, zlasti poleti, ko so sušna obdobja in obenem tudi turistične konice, kupovati vodo iz Hrvaške. Da ta dogovor lahko presahne, je nakazal pojav pandemije novega koronavirusa, ki je prekinil utečene povezave med državami. 
 
Poleg tega je dejstvo, da je območje Istre pod velikim pritiskom priseljevanja, obenem pa se vanjo stekajo še številni delovni in turistični migracijski tokovi. V Istri je tudi pomembna nacionalna infrastruktura, denimo pristanišče in zdravstvene institucije (otroško zdravilišče na Debelem rtiču ali Ortopedska bolnišnica Valdoltra). K temu pa gre prišteti tudi vse hujša obdobja suše, ki so posledica podnebnih sprememb.   
 
Iskanje rešitev za preskrbo z vodo v slovenski Istri je potekalo v začaranem krogu več desetletij. Zagotovitev vodnega vira po Bržanovem mnenju ni vprašanje, ki bi ga lahko reševale posamezne občine, pač pa gre za nacionalno vprašanje. »Tako kot ne obstaja koprsko morje, pač pa je slovensko, tudi vprašanje preskrbe z vodo ne more biti le težava nekaterih občin,« je dejal. Pravica do pitne vode je tudi zapisana v slovenski ustavi. Odobrava odločitev okoljskega ministrstva, ki je za dodatni vodni vir za Istro izbralo Padež, rešitev, ki jo podpira tudi stroka. Glede časovnih rokov za uresničitev tega projekta pa je poudaril, da je naša država že pokazala, da je lahko učinkovita. »Ko je šlo za vitalno vprašanje zagotovitve delovnih mest v primeru Magne, je bila rešitev hitra. V našem primeru pa gre še za toliko pomembnejšo vrednoto,« je opozoril.