Nova bolnišnica v Slovenj Gradcu ob tretji osi in letališču?

Delo je 4. februarja na 3. strani pod naslovom Lavre pozval k sodelovanju poročalo o izvolitvi Janeza Lavreta za direktorja bolnišnice v Slovenj Gradcu. V prispevku je bila poudarjena izjava direktorja Lavreta, da si bo prizadeval za gradnjo nove bolnišnice na lokaciji »v bližini trase tretje osi in letališča«.

Ne glede na to, ali je bila ta izjava resna ali pa je šlo zgolj za iskanje medijske pozornosti ob kandidaturi, je treba o tem resno spregovoriti. Predvsem bi se morali odzvati župan, strokovne službe s področja urbanizma in tudi svetniki, politične stranke ter strokovna javnost. Direktorjeve ambicije za obsežne investicije v bolnišnico, prenovo ali novogradnjo so upravičene. Pri tem ga nesporno vsi podpiramo. Morda se še premalo zavedamo pomena bolnišnice kot dejavnika razvoja mestne občine in regije. Imeti bolnišnico v svojem kraju ali blizu kraja bivanja je velik privilegij.

V razvrščanju »kje v Sloveniji se najbolje živi«, se Slovenj Gradec redno uvršča v sam vrh tudi zaradi bolnišnice. Bolnišnica je pomemben generator zelo kakovostnih delovnih mest, mestu daje dodano vrednost in odločilno prispeva k njegovi prepoznavnosti. Ne samo za Slovenj Gradec, bolnišnica ima pomembno vlogo v širšem prostoru, saj njene storitve pokrivajo celotno Koroško in večji del Savinjsko-Šaleške, dober sloves pa ima v vsem slovenskem prostoru. V tej luči je predlog za Koroško-Šaleško pokrajino še dodatno podkrepljen, povratno pa bi skupna regija krepila našo pozicijo in možnosti za več sto milijonov vredno naložbo v bolnišnico Slovenj Gradec.

Vse to pa še ne pomeni, da smemo idejo o novi lokaciji bolnišnice nekje sredi Dobrovskega gozda nekritično sprejeti. »Greenfield investicije« ali gradnje na zelenem polju, v našem primeru v gozdu, so nesprejemljive iz načelnih in praktičnih razlogov. Prostor je dobrina, s katero je treba skrbno ravnati. Ob tem, ko imamo v mestnem prostoru še dovolj nepozidanih površin in degradiranih območij oziroma območij za programsko sanacijo, je umeščanje investicij v zeleni prostor nespametno, netrajnostno in predvsem nepotrebno. Sploh pa umeščanje takšnih projektov, ki sodijo v urbani prostor. Umestitev srednje lesarske in gostinske šole in še prej gimnazije na rob mestnega jedra sta nazorna zgleda, kako se lahko mestni prostor koristno zapolni, mesto pa s tem obogati.

Ob sedanji lokaciji bolnišnice je še dovolj primernih nepozidanih površin, ki so že v lasti države. Prostorski akt za to območje omogoča takojšno pridobitev gradbenega dovoljenja, medtem ko bi prostorsko umeščanje bolnišnice na novo lokacijo trajalo več let. Če se izkaže, da je zemljišče na obstoječi lokaciji premajhno, se ob tako visoki investiciji ne smemo ustrašiti porušiti kakšnega motečega objekta ali – v skrajnem primeru, saj je priložnost kot naročena – programsko prenoviti kakšno industrijsko cono. Za industrijo je res primernejša lokacija neposredno ob bodoči hitri cesti, medtem ko je za bolnišnico primernejši urbani prostor z vso ponudbo infrastrukture, javnega prevoza, trgovskih, gostinsko-hotelskih, športnih in kulturnih storitev.

Direktor Lavre ni podrobno povedal, katero lokacijo je imel v mislih. Omenil je prednost hitre ceste in letališča. Pa poglejmo: občinsko zemljišče nesojenih term je od hitre ceste oddaljeno štiri kilometre, sedanja lokacija bolnišnice pa manj kot kilometer. Čeprav bližina hitre ceste za lokacijo bolnišnice sploh ni odločilna, pa je dejstvo, da je zaradi majhnosti doline vsaka lokacija tako rekoč ob hitri cesti. Zemljišče »term« je namenjeno razvoju turizma, ne pa zdravstveni dejavnosti.

Ne smemo tudi pozabiti, da so ta zemljišča le dobrega pol kilometra oddaljena od regijskega centra za predelavo odpadkov. To je danes zgledno urejeno in ne povzroča hrupa in smradu. Bo vedno tako? In letališče? Neposredna bližina je prej slabost kot prednost. Danes, ko na njem ni letalske dejavnosti, je nemoteče, najbrž pa se bo nekoč aktivnost povrnila, kar pomeni celodnevno brenčanje letalskih motorjev. Najbrž si takšne lokacije bolnišnice ne želijo ne njeni uporabniki niti zaposleni.

S tem razmišljanjem smo želeli le opozoriti, da je o tako pomembni in zahtevni investiciji, četudi v tem trenutku sploh ne vemo, ali je verjetna, treba odpreti široko javno in strokovno razpravo. Nikakor pa ne želimo vnesti dvoma, da je takšen projekt upravičen. Nasprotno, menimo, da mnogo bolj kot kakšni razvpiti državni infrastrukturni projekt. Zdravstvena in z njo povezana družbena kriza bi nas o tem že morali prepričati. Milijarde iz programa za okrevanje in odpornost so namenjene prav temu, da se na podobne pretrese pripravimo. Tudi in predvsem z dodatnimi bolnišnicami.