Kupil letališče, zgradil hotel in odslovil letalce

Slovenj Gradec, Prebold – Koroški letalci so dobili dolgotrajno pravdo z družbo Aerodrom Slovenj Gradec v lasti podjetnika Janka Zakeršnika. Po prisilnem izgnanstvu se bodo lahko vrnili pod domače nebo in na delu letališča, nekoč pomembnem stičišču športnega in družabnega življenja Korošcev, nadaljevali letalsko dejavnost.

»Sodba je za Koroški aeroklub velika moralna zmaga in podlaga za naše delovanje v prihodnje, saj smo pravnomočno postali lastniki dela vzletno-pristajalne steze in kmetijskega zemljišča ob robu steze. Ohranili smo tudi letalsko floto, ki bi jo v primeru razsodbe v našo škodo najverjetneje morali prodati za poplačilo odškodninskega zahtevka tožbe,« je povedal Danijel Kotnik, predsednik Koroškega aerokluba.

Klub bo razpolagal z okoli 50.000 kvadratnimi metri zemljišč, za katere je Janko Zakeršnik na sodiščih različnih stopenj zaman dokazoval, da jih je kupil skupaj z letališčem in letališko infrastrukturo leta 2001, ko mu je klub in takratno vodstvo zaradi nepremagljive finančne stiske letališče prodalo za borih sto tisočakov.



Novica o vrnitvi letalcev na letališče je v javnosti vzbudila vprašanje, ali je sobivanje sprtih strani na lokaciji sploh mogoče. Danijel Kotnik pravi: »Nemoteno delovanje in uporabo letališča nam poleg ugodne razsodbe zagotavlja tudi notarsko overjena kupoprodajna pogodba iz leta 2002. Klub jo vsa leta dosledno spoštuje, zdaj bomo tudi od lastnika letališča zahtevali, da izpolni vse svoje zaveze, ki jih je ob nakupu potrdil s podpisom. Gre za pogodbene člene o nemotenem obratovanju letališča, vzdrževanju letališke infrastrukture in našem nemotenem delovanju na letališču z brezplačno uporabo vseh letaliških površin.«

V lokalni skupnosti lahko le nejevoljno opazujejo ograjo okoli letališča, na katerem je lastnik pred leti zgradil nov hotel in hangar. Tako je tudi na Ravnah na Koroškem, kjer propada Ivarčko jezero, nekdanji turistični biser pod Uršljo goro, v lasti družine Grah. Lastniki v več kot dveh desetletjih niso uresničili širokopoteznih turističnih načrtov, cena za najem ali nakup jezera z okolico pa je tako visoka, da zainteresirane odvrača kot po tekočem traku. Tudi občino Ravne, ki zaradi negodovanja obiskovalcev na svoje stroške z jezera odvaža smeti in ureja okolico. Edino orožje v rokah občin proti lastnikom takšnih lokacij je odmera višjega plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ).
 

Po denacionalizaciji opuščeno smučišče

»Plačilo NUSZ ni v našem primeru nobeno orožje,« pravi preboldski župan Vinko Debelak. Največ težav imajo s po 27 letih še vedno nekončanim denacionalizacijskim postopkom v zvezi s premoženjem pokojnega Aleša Paulina. Debelak dodaja: »Na višino se dediči vsako leto znova pritožijo. Zatrjujejo, da niso dediči, šele po več mesecih in več pritožbah plačajo. Prav zdaj še rešujemo plačilo za lani.« Na Upravni enoti Žalec so pojasnili, da je bilo 95 odstotkov premoženja po Paulinu že vrnjenega ali v naravi ali v obveznicah Slovenskega državnega holdinga. »Za vračilo ostaja še pet odstotkov zemljišč na območju blokovskih naselij (za te v pretežnem delu obstajajo ovire za vračilo v naravi, tudi zaradi zazidanih zemljišč z objekti, ki niso v lasti denacionalizacijskega upravičenca) in nekaj stavb, ki ne obstajajo več. Vloženih je bilo 18 tožb na ugotovitev ničnosti sklenjenih pravnih poslov.«



Paulinovi dediči so že dobili vrnjeno območje, kjer je bilo dolga leta urejeno smučišče, na katerem so smučale številne generacije Preboldčanov. Župan Debelak se spominja: »Šolsko športno društvo je kupilo žičnico, smučišče je bilo razsvetljeno, šola je poskrbela za opremo. Ves Prebold je tam smučal. Odkar so to dobili Paulinovi, tega ni več. Niti žičnice nismo smeli pospraviti. Dogovori so bili nemogoči. Na vse njihove naslove smo poslali dopis, da bi nam območje oddali v najem, vendar sploh niso odgovorili. Voda je tam, tako da bi lahko tudi umetno zasneževali. Potem smo predlagali, da bi uredili tekaško progo, a se tudi ni bilo mogoče nič dogovoriti.« Eden od dedičev dr. Alojz Paulin, ki živi v Tržiču, županovih navedb ni potrdil: »O vsem se je mogoče dogovoriti. Ampak naj župan počasi pošten postane. Tega nam manjka v Sloveniji – poštenosti. A kdo misli, da se meni pri skoraj 90 letih to ljubi početi?«
 

Dolgotrajni postopki

Dediči so po denacionalizacijskem upravičencu dobili v naravi vrnjenih več kot 120 hektarov zemljišč po občini Prebold in tudi dvorec Prebold, ki prav tako propada. Vse kaže, da postopki ne bodo prav kmalu zaključeni. Z UE Žalec so se namreč odgovorili, da so vzroki za dolgotrajnost postopkov že več let enaki: »Vztrajanje pri vračilu premoženja v naravi, prerekanje višine izračunane odškodnine (uveljavljanje statusa zemljišč v času podržavljenja kot nepozidanih stavbnih zemljišč, namesto dejanskih kmetijskih zemljišč) in nesoglasja med pravnimi nasledniki.«