Dravograd – Minister za infrastrukturo
Jernej Vrtovec je obljubil, da bodo tretjo razvojno os gotovo začeli graditi prihodnji teden v Gaberkah. Dodal je, da se z ministrom za okolje
Andrejem Vizjakom trudita, da bi tretja razvojna os na Koroško prišla v letih 2025 in 2026. Opozorilom, da naj bi s tem le naredili hitro cesto za še hitrejši beg možganov, ne verjame, prav nasprotno.
»Prihodnji četrtek se bo na Gaberkah formalno začela gradnja tretje razvojne osi. Za razvoj Koroške je ključna dobra povezljivost, dobra primarna infrastruktura, da bo gospodarstvo napredovalo, da bodo tu delovna mesta, da bodo mladi ostajali,« je dejal Vrtovec.
Gorazd Marinček iz združenja Rovo, ki ima zaradi tretje razvojne osi odprte tri upravne spore, je prepričan o nasprotnem: »Prometne prognoze so delali pred desetimi leti. Epidemija je tudi pokazala, da bo vse več dela na domu in ne bo toliko prevozov.« Vrtovec meni drugače: »Vsi pomisleki, da bo s tem prišlo do bega možganov, so popolnoma nesmiselni. Beg možganov se dogaja zdaj, ko ni urejene primarne infrastrukture, da bi se ljudje sploh vrnili domov.«
Predsednik odbora za gradnjo tretje razvojne osi na Koroškem
Matic Tasič je povedal, da načrtujejo začetek gradnje na lokaciji Jenina v občini Slovenj Gradec prihodnjo pomlad, na vseh sedmih odsekih do Slovenj Gradca pa do konca leta 2021. Vrtovec je pojasnil, da imajo za projekt Jenina odprto javno naročilo za izbor izvajalca, hkrati pridobivajo tudi gradbeno dovoljenje: »Ker mislimo resno, vodimo oba postopka hkrati.« Dodal je, da tretja razvojna os ne bo slepa ulica. »Naredili bomo nekakšen Y, z enim delom proti Dravogradu in Holmcu. Decembra grem v Avstrijo, kjer se bomo pogovarjali, kako bi dosegli skupni rezultat.«
Cesti naproti
Minister je prepričan, da zapletov ob začetku v Gaberkah ne bo. Prognoza posedkov terena in podatki meritev Premogovnika Velenje je na začetku leta 2019 izdelan dokument, ki ga je nekdanja ministrica
Alenka Bratušek navajala v odgovoru poslancu
Željku Ciglerju, da na podlagi te prognoze prilagajajo projektantske rešitve, »saj so posedanja na tem območju še vedno aktivna in neenakomerna«. Ciglerju so prav ta teden zavrnili zahtevo za dostop do dokumenta. Vrtovec pravi, da gradbeni stroki zaupa: »Nisem gradbeni strokovnjak, da bi lahko ocenil, da so ti posedki tako veliki, da bi lahko ogrozili projekt. Če bo kdo to dokazal in mi predstavil študije, se bomo o tem pogovarjali. Seveda me zanima, ali bo cesta varna ali ne, ampak dajmo zaupati strokovnjakom.«
Na tem delu bo speljana tretja razvojna os. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Na Darsu so povedali, da so na odseku Velenje–Slovenj Gradec pridobili že 74 odstotkov površin, ki so nujne za gradnjo. Za odkupe je država odštela devet milijonov evrov. Na odseku Velenje–Šentrupert so za zdaj pridobili 14,5 odstotka površin in zanje odšteli 12 milijonov evrov. Preostalih odkupov zemljišč na tem delu še niso začeli, ker čakajo na izdajo parcelacijskih odločb. Številni občani spodnjesavinjskih občin sicer še vedno upajo na čudež, da ceste tu ne bo. Braslovški župan
Tomaž Žohar je pojasnil, da trenutno izvajajo postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja, občina pa se je priglasila kot stranka v postopku.
Komentarji