Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Pisma bralcev

Nismo krona stvarstva

Človeka si jemlje pravico kljubovati zakonom narave in jo prikrojevati svojim potrebam.
Na leto izsekajo okoli dva milijona hektarov Amazonskega gozda, pri čemer bo težko popravljive posledice nosil ves planet. FOTO: Shutterstock
Na leto izsekajo okoli dva milijona hektarov Amazonskega gozda, pri čemer bo težko popravljive posledice nosil ves planet. FOTO: Shutterstock
Lidija Jelovac, Ljubljana
19. 4. 2024 | 05:00
2:46

Zgrožena ugotavljam, da človeka na njegovem uničevalnem pohodu nič ne more zaustaviti. Prepričan, da je krona stvarstva, si jemlje pravico kljubovati zakonom narave in jo prikrojevati svojim potrebam.

V nenasitnem pohlepu po bogastvu in želji po razvajanju je pripravljen iti čez trupla ljudi in živali. Še za ohranitev tega edinstvenega planeta mu ni mar. Kot primer navajam izsekavanje Amazonskega gozda. Že leta in leta nas okoljevarstveniki opozarjajo na katastrofalne posledice tega početja. Na leto izsekajo okoli dva milijona hektarov, pri čemer bo težko popravljive posledice nosil ves planet. Ekosistem je porušen, živali izgubljajo svoje domovanje, nekatere živalske in rastlinske vrste pa posledično celo izumirajo. Da bo škoda še večja, bo ozemlje namenjeno živinoreji in poljem za živinsko krmo. Živinoreja pa je dokazano izjemno velik onesnaževalec našega planeta. Pripisujejo ji kar 51 odstotkov vseh izpustov CO2: eno govedo na leto proizvede 120 kilogramov metana (človek le 0,12 kg), živalskih iztrebkov se nabere za 1,4 milijarde ton (človek prispeva pet ton). Neverjetno velika je poraba vode, npr. v ZDA kar 80 do 90 odstotkov. Živinoreji je namenjena kar polovica vse plodne zemlje na svetu. Tla so posledično osiromašena in zastrupljena s pesticidi, onesnažena je tudi pitna voda.

Živinoreja pa je tudi s stališča humanosti skrajno oporečna, pa naj gre za katero koli panogo. Z živalmi pogosto ravnajo, kot da niso pametna, čuteča bitja. Človek je sposoben težko predstavljivih, krutih načinov izkoriščanja živali med vzrejo in tudi ob zakolu. Vse za čim hitrejši, lažji in večji zaslužek. Največkrat brez kančka sočutja. Glede na to, da smo najmanj pomemben, najšibkejši (že izumrtje čebel bi bilo za nas usodno) in najbolj brezčuten člen v ekosistemu, si ne zaslužimo, da bi katerokoli bitje ali narava zaradi nas trpela. Preživeli bomo le, če bomo sočutni drug do drugega, do živali in do narave.

V Amazonskem gozdu pa še naprej sekajo. Pa ne zato, da bi nahranili lačne, temveč zato, da bi siti še bolj obogateli. Obenem sekajo tudi vejo, na kateri sedimo.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine