
Neomejen dostop | že od 14,99€
Nebrzdano kurjenje fosilnih goriv, lani je bil dosežen nov rekord emisij toplogrednih plinov, ustvarja vse boljše razmere za ekstremne vremenske dogodke. Načrtovanje politik ne upošteva najbolj črnih scenarijev, po katerih bi se povprečna globalna temperatura lahko dvignila za sedem stopinj Celzija glede na predindustrijsko obdobje.
Prilagoditi se bodo morale vse dejavnosti, za sprejemanje ukrepov pa bo ključno opismenjevanje družbe o podnebnih spremembah, ki bo prineslo zavedanje, da zeleni prehod prinaša več koristi kot škode, pravi dr. Žiga Zaplotnik, raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi, docent na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter predsednik podnebnega sveta, ki je neodvisno znanstveno posvetovalno telo vlade.
Ali smo pri klimatskem sistemu že dosegli točko preloma?
Kaj bi za Slovenijo pomenil dvig povprečne temperature za sedem stopinj?
Ali se je vlada pravilno lotila protipoplavne sanacije?
Katere ukrepe prilagoditve podnebnim spremembam bi morali najnujneje izvesti?
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji