Neomejen dostop | že od 9,99€
Odločamo se med kanalom C0 in med dolgoročno popolno zaščito podtalnice, kar nam predstavlja še vnaprej preskrbljenost z osnovnim živilskim elementom, pitno vodo, in pomeni tudi večjo strateško varnost. Prav tako voda iz pipe okolja prav nič ne bremeni. Seveda pa je za nas zelo pomemben tudi osrečujoč sentiment, da zanamcem zapuščamo ta veliki zaklad – pitno vodo.
Zelo pa nas skrbi, kakšna bo cena opustitve kanala C0. V premislek moramo vzeti nove podatke. Ko smo pred leti načrtovali kanal C0, je bil svet drugačen, na evropskih tleh ni bilo vojne. V Ukrajini so zdaj požgana velika območja naselij, veliko prostranih gozdov, travnikov in polj, kar pomeni, da se zrak izsuši, da je naravni srk vlažnih atlantskih front prekinjen in verjetno nas čakajo še večje suše. Ukrajina ima nevarno sredinsko pozicijo na celini, ker je več kot 600 kilometrov proč od Atlantika. Na tej oddaljenosti od morja se po svetu že razprostirajo puščave – takšna je na primer Deliblatska puščava v Vojvodini, takšni so centralni deli azijske celine.
Skrbi nas bližnja izsušena Padska nižina, nekoč zelo rodovitna, skrbijo nas prazna jezera, skrbijo nas izsušeni namakalni sistemi in povsod se opaža enormni padec ravni podtalnice. To pomeni, da bo v prihodnosti borba za vodo zelo ostra!
Ko govorimo o pitni vodi, se moramo spomniti vestne prakse komunalnih podjetij, da odstranjujejo nevarne odpadke s črnih odlagališč, tako ob rekah kot po gozdovih, po raznoterih grapah in globelih. Tudi čistilne akcije prostovoljcev opravljajo nadvse pomembno delo. Spomniti se moramo, da smo se zavestno odrekali pretiranemu koriščenju proda, peska, mivke, da nismo krnili čistilne sposobnosti vodonosnikov in rečnih obrežij, kar vse pripomore k ohranjanju pogojev, da nam sleherni trenutek priteka pitna voda v naše domove.
Če pa se vseeno odločimo za kanal C0, pa moramo vedeti, da nas v prihodnosti prej ali slej čaka kloriranje vodovoda in uporaba ustekleničene vode za pitje. Spomnimo se naše izkušnje z ustekleničeno vodo pred kakšnimi dvajsetimi leti. Takrat se je veliko govorilo o pesticidih, o polivanju polj z gnojnico, o metanu z živinorejskih farm. Počasi se je preplah polegel, meritve niso bile tako katastrofalne, naša intenzivnost živinoreje ni primerljiva z evropskimi številkami, ki so več desetkrat višje. Mi gojimo povprečno manj kot dve glavi živine na en hektar obdelovalne površine. Takrat so izpostavljali tudi hudo škodljivost masla, svinjskega mesa, še posebno jajc za holesterol in splošno zdravje. Kupovali smo margarino, kupovali smo ustekleničeno vodo, nakupovalni vozički so se šibili pod zavoji plastenk. Ko pa se je pojavil jumbo plakat o pitni vodi in na njem podatek, da si za 1 plastenko vode lahko kupimo približno 1000 litrov vode iz pipe, je prodaja ustekleničene vode takoj upadla.
Te številke veljajo še danes: 1 kubični meter oziroma 1000 litrov vodovodne vode stane 0,63 evra, 1000 litrov vode v plastenkah stane okoli 1000 evrov, torej je ustekleničena voda 1500-krat dražja kot na pipi vodovoda. Še to – klorirana voda je manj primerna za pitje človeka in živali, za kuho, umivanje, pranje, zalivanje rastlin itd.
Seveda so plastične steklenice obremenjujoče za okolje, teh 1000 steklenic je okoli 1,5 kubičnega metra več odpadkov, tu so stroški prevozov, reciklaža, onesnaževaje in segrevanje zraka ...
Skratka – kanal C0 predstavlja grožnjo našemu zdravju, pomeni bremenitev okolja in prinaša višje življenjske stroške našega vsakdanjika.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji