V vodah Ljubljanske kotline našli prek dvesto novih onesnažil

Meritve v projektu boDEREC-CE so pokazale, da se tudi v površinskih in podzemnih vodah Ljubljanske kotline pojavljajo novodobna onesnaževala. Z njimi so obremenjene predvsem površinske vode – najbolj Sava na izstopu iz Ljubljanskega polja pri Dolskem, manj pa njegov severni del in zaledje. Od podzemnih vod je najbolj obremenjeno Mengeško polje, v manjših količinah pa tudi globlji predeli vodonosnikov na območju Savske doline pri Naklem in Radovljici ter Mengeškem polju. Manj izrazito je pojavljanje teh onesnaževal na Ljubljanskem barju in Ljubljanskem polju.

Kar 133 različnih novodobnih onesnaževal v Savi na iztoku pri Dolskem in 66 različnih spojin v podzemnih vodah Mengeškega polja ni zanemarljiva številka, čeprav so po oceni slovenskih raziskovalcev, ki so sodelovali v projektu boDEREC-CE, koncentracije pri nas nižje kot v vodnih telesih sodelujočih zahodnih evropskih držav.

Ali kot so se na predstavitvi rezultatov projekta strinjali dr. Mihael Brenčič, Mateja Jelovčan in Ines Vidmar, vsi z Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani: »Ne smemo biti zadovoljni, da se te spojine pojavljajo v vodnem okolju, a primerjalno gledano so naše vode v Ljubljanski kotlini čistejše.« Omenjene vode premorejo tudi vsebnost manjšega števila spojin in nižje koncentracije onesnaževal. Kljbu temu je po mnenju stroke »zaskrbljujoče, da se te spojine že pojavljajo tudi v globljih predelih vodonosnikov«, zaradi česar je to področje treba kar najhitreje sistemsko urediti, novodobna onesnaževala pa vključiti v uradne monitoringe.

Novodobna onesnaževala predstavljajo potencialno grožnjo za okolje in zdravje ljudi, čeprav se običajno pojavljajo v nizkih koncentracijah. Mednje štejejo umetne kemikalije, ki jih uporabljamo šele kratek čas oziroma ki jih doslej zaradi zapletene strukture in nizkih koncentracij stroki še ni uspelo izmeriti, poleg tega so zelo redko vključena v uradne monitoringe vodnega okolja.

Čiščenje odpadne in pitne vode skrajen ukrep

Odkrivanje novodobnih onesnaževal v vodah Ljubljanske kotline. FOTO: Mateja Jelovčan

Slovenija ni izjema glede onesnaževanje s farmacevtskimi izdelki in izdelki za osebno nego, ki v okolje prehajajo z izločanjem živih organizmov, prek gospodinjskih in industrijskih odpadkov, odplak, odpadnih voda z živalskih farm in tudi z neposrednim odlaganjem tovrstnih izdelkov. Čeprav se nekatere od spojin razgradijo, jih še vedno veliko ostaja v tleh in vodi. Večina čistilnih naprav pa jih ne more odpraviti.

Med analiziranimi onesnaževali se še vedno pojavljajo nekatera klasična onesnaževala, kot so pesticid atrazin in organska topila ter njihovi razgradni produkti. Zelo pogosto se na številnih vzorčnih mestih pojavlja kofein - sestavni del kave in nekaterih prehranskih dopolnil. Med drugim pa so pri analizi naleteli še na zdravilno učinkovino karbamazepin, ki je sestavni del zdravil z delovanjem na živčevje, ter naproksen, ki je protivnetna zdravilna učinkovina. Dokaj pogost je v Ljubljanski kotlini tudi paracetamol, sestavni del mnogih zdravil za lajšanje bolečin, ki jih je mogoče dobiti brez recepta.

Najpomembnejši ukrep za zmanjševanje prisotnosti teh onesnaževal, pravijo raziskovalci projekta, je omejevanje njihove rabe, hkrati pa je treba »v primeru uporabe spodbujati ustrezno ravnanje z njimi ter predvideti načine, kako uničiti izrabljene spojine, da ne bi prišle v vodno okolje«. Čiščenje odpadne in pitne vode je le skrajen ukrep.