Neomejen dostop | že od 9,99€
Gradnji zbirnega kanalizacijskega kanala C0 čez vodovarstveno območje med Brodom in Črnučami, pravzaprav Ježico, nasprotuje tudi 31 zdravnikov ljubljanskega UKC, podpisnikov odprtega pisma. Nestrinjanje z gradnjo je že konec februarja podprl tudi Strokovni svet Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Podpisniki so v pismu zapisali, da podpirajo odklonilno mnenje ministrstva za zdravje s stališčem Nacionalnega inštituta za javno zdravje o sklepu Agencije Republike Slovenije za okolje o potrebni presoji vplivov na okolje in pridobitvi okoljevarstvenega soglasja za vgradnjo povezovalnega kanala C0.
Podpisniki navajajo znana dejstva, da je ljubljanska sveža pitna voda izjemno kakovostna in brez dodanih kemikalij, kar je neprecenljiva dobrina. »Takšna voda je tudi cenejša in ne onesnažuje okolja,« so zapisali in dodali, da bo »nameravana gradnja kanalizacijskega kanala C0 na odseku med Črnučami in Brodom potekala na območju s strogim vodovarstvenim režimom in tik ob območju z najstrožjim vodovarstvenim režimom.« Opozarjajo, da bo (pravzaprav je že, op. a.) »načrtovani kanalizacijski kanal C0 zgrajen iz cevi z omejeno življenjsko dobo postavljen na vodovarstveno območje za vedno.«
Nadalje podpisniki navajajo znane splošne pomisleke o zadostni preskrbi z neoporečno pitno vodo v primeru ekstremnih dogodkov (potresi, suše in poplave). Zaključijo, da »bo kanalizacijski kanal C0 na vodovarstvenem območju z zajetji pitne vode predstavljal trajno tveganje za mikrobiološko in kemijsko onesnaženje vode v Ljubljani in s tem tudi tveganje za zdravje ljudi, ki se bo s časom le še povečevalo.« Kanalizacijske kanale bi morali po njihovih navedbah »umestiti zunaj vodovarstvenih območij zaradi nevarnosti onesnaženja vodnih virov in ogrožanja zdravja ljudi ter zagotavljanja preskrbe prebivalstva z zadostno količino skladne in zdravstveno ustrezne pitne vode«.
Tridelni projekt Čisto zame (kanal C0, 3. faza čistilne naprave Ljubljana in dograditev kanalizacije v aglomeracijah) je ovrednoten na 135,6 milijona evrov z DDV. Prispevek EU je (bo) 68,9 milijona evrov, udeležba Republike Slovenije znaša 12,2 milijona evrov, 54,6 milijona evrov pa naj bi zagotovile Mestna občina Ljubljana ter občini Medvode in Vodice.
Dejstvo je, da kanal C0 preči Ljubljansko polje na delu, kjer je tok podzemne vode – pravzaprav pravega veletoka – najmočnejši. Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković je prejšnji teden na medijskem ogledu zadnjih metrov kanala C0 ponovil znana stališča, da je bila trasa kanala C0 zarisana že pred njegovim županovanjem, da primernejše trase za odvajanje fekalij ni, da vodonosnik onesnažujejo tudi sicer glasni nasprotniki kanala C0 z gnojenjem in da ne bo z evropsko sofinanciranim projektom zgrajen samo kanal C0, temveč bo z aglomeracijo odstranjena velika večina greznic (4500 v Ljubljani in 1900 v Medvodah in Vodicah, ki sta bili nekoč del ljubljanskih občin), med katerimi ni neprepustne. Župan je še napovedal, da bo odpadna voda po kanalu C0 stekla še letos.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji