Kmetje z Ježice odločeni preprečiti kohezijski projekt

Ljubljana – Medtem ko v občinah Vodice in Medvode pripravljalna dela za evropski kohezijski projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja že nekaj časa izvajajo, pa so jih v MOL ustavili. Tik pred prvomajskimi prazniki so namreč kmetje z Ježice, iz Savelj in Kleč izvajalce pripravljalnih del za povezovalni kanal C0 pregnali s svoje zemlje. In teh že mesec dni ni na spregled.

V pogovoru z Branetom Gradom, enim od več kot sto (so)lastnikov travnikov, njiv in gozdov med Savo in Obvozno, prej Nemško cesto, smo zvedeli, da so se za kmečki protest proti načrtovani gradnji povezovalnega kanala C0 od Broda do Ježice in naprej do Zadobrove odločili zato, ker hočejo preprečiti, da bi s fekalijami onesnažili pitno vodo na Ljubljanskem polju.

Zanj so se odločili takoj, ko so pri Avtošoli Ježica zagledali reklamni pano za skupni projekt vodiške, medvoške in ljubljanske občine, ki ga v največjem deležu financira Evropska unija. Najprej so pano polepili s plakati Rešimo pitno vodo Ljubljane, s katerimi so jasno povedali, da nasprotujejo kanalu, ki bi prečkal vodonosnik in ob zelo verjetnem puščanju ali nesreči ogrozil zajetja pitne vode v Šentvidu in Klečah za več desetletij.



Kot poudarja Grad, ne kaže pozabiti, da je po predstavitvi strokovnega mnenja dr. Damirja Josipoviča, ki je odsvetoval gradnjo kanala C0 po spodnji savski trasi, četrtna skupnost Posavje že 31. avgusta 2016 izdala negativno mnenje o gradnji tega kanala. In da vodonosnik varuje uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja iz leta 2015, ki ga označuje kot podobmočje s strogim, vodovarstvenim režimom z oznako VVO II A.

Ko so v gozdičku med Savo in makadamsko cesto Na Produ (po domače Malenska pot) »pomotoma« posekali približno 2000 kvadratnih metrov gozda na območju Nature, kjer naj bi tekla trasa povezovalnega kanala C0, pa so »odpor« zaostrili. Najprej so fotografirali golosek in drevesa, ki naj bi bila deloma v lasti sklada kmetijskih zemljišč, hkrati pa začeli stražiti celotno območje. In 24. aprila so na Malensko pot prišli podizvajalci zemeljskih del. Kmetje so nemudoma z več traktorji in priključki zasedli svoje obcestne parcele in vozniku tovornjaka povedali, naj nikar ne skuša razložiti tankovske prikolice, na kateri je bil naložen večji bager. Nato so poklicali policijo. Ker je ta ugotovila, da podizvajalec nima ne gradbenega dovoljenja, ki bi omogočilo izvedbo del v naravi, ne projekta za izvedbo, ne zakoličene trase, ne ograjenega gradbišča, in ker so se tudi na MOL odločili, da prekinejo dela do »razjasnitve vseh dejstev«, je podizvajalec zapustil nesojeno gradbišče povezovalnega kanala C0. Z Ježice je izginil tudi z grafitom popisan reklamni pano. Na traso spominjajo le še gradbena tabla ob pešpoti ob Savi, posekana drevesa in nekaj količkov med Ježico in Malo vasjo ter deponija 1200-milimetrskih kanalizacijskih cevi ob teniških igriščih na odcepu poti Na Produ.

Očitki

Kmetje z Ljubljanskega polja, ki so z glavne gradbiščne table razbrali, da je bilo za nadgradnjo sistema odvajanja komunalnih odpadnih voda iz občin Vodice in Medvode ter gradnjo kanala C0 v MOL od leta 2011 do 2017 zbranih kar šest gradbenih dovoljenj, menijo, da je tisto, izdano 12. marca 2014, neveljavno. Trdijo, da to dovoljenje, ki večinoma pokriva varovano območje podtalnice Ljubljanskega polja skoraj po celotni dolžini Malenske poti, nima vseh potrebnih soglasij. Investitorju, pravi Grad, manjka več služnosti za prekope po zasebnih zemljiščih, kjer so vrisali traso povezovalnega cevovoda, saj ta ni nikjer široka šest metrov, kot piše v spornem gradbenem dovoljenju, temveč je Malenska pot večinoma široka slabe tri metre, le ponekod štiri ali največ pet metrov. Konča pa se v gozdu na Rojah kot kolovoz.

Manjkajoče služnostne pogodbe

Čeprav sta MOL in Vo-Ka kot investitorja kanala C0 z nekaterimi lastniki kmetijskih parcel podpisali služnost za vgradnjo kanalizacijskih cevi pod njihovimi parcelami, mnogi drugi lastniki še danes ne vedo, kje bo tekla trasa, kako široka bo zares, kje so predvideli površine za odlaganje odvečnega izkopnega materiala (prod in plodna zemlja), kako naj bi izvajali dela, kako bo z dostopi do njiv in travnikov med gradnjo, kje bodo sekali v gozdu. Od Ježice do Roj pa trasa sploh še ni zakoličena, prav tako niso v naravi geodetsko označene meje parcel. Tako kmetom, ki prav zdaj obdelujejo njive, ni jasno, kako bo trasa presekala njihova polja in kje bodo lahko delali nemoteno in kje ne. Projekta z oznako 3253K, ki določa gradnjo od Broda do Ježice in je naveden v eni od služnostnih pogodb iz leta 2013, namreč doslej zainteresirani kmetje še niso dobili niti na vpogled.

Tako Brane Grad kot Aleš Mrzel in več drugih lastnikov zemljišč na trasi C0 so odločeni, da po njihovi zemlji ne bo nihče vozil, tam nič odlagal in sekal in da bodo storili vse, da kanalizacijskih cevi nad vodonosnikom ne bodo polagali.

Alternative

Poleg kmetov, ČS Posavje in dela mestnih svetnikov, zlasti opozicijskih, so na nepotrebnost in neprimernost gradnje 28 milijonov evrov vrednega zbirnega kanala C0 opozorili hidrogeologi, tudi slovenska organizacija za podzemne vode. Grad pa opozarja, da v tem projektu sploh ne gre za reševanje ljubljanske kanalizacije, temveč za navaden »denarni kanalizacijski nateg«. Meni, da so alternative povezovalnega kanala že zgrajene. Vodice bi svojo kanalizacijo lahko priklopile na čistilno napravo Domžale-Kamnik, kar jih ne bi stalo veliko, poleg tega bi imeli cenejšo kanalščino kot ob priklopu na ljubljansko čistilno napravo. Trdi, da ni tehtnega razloga, zakaj Vodice prek Povodja in podtalnice Ljubljanskega polja po veliko daljši kanalizacijski poti priklapljati na centralno čistilno napravo v Zalogu. Sploh ker je Povodje po trditvah hidrogeologov najobčutljivejši del za podtalnico v tem okolju, saj naj bi tam podtalnica iz globin bogatila tudi podtalnico Ljubljanskega polja.

Medvoška občina skupaj z Mednom pa ima po njegovem prepričanju rešen problem, saj že več desetletij deluje avtomatična prečrpovalna postaja na spodnji terasi pod skladišči nekdanje Metalke na koncu Šentvida, ki odplake prečrpava pod Celovško cesto. Po priključni cevi s premerom 800 milimetrov do nje priteče komaj deset odstotkov prostornine cevi. Zato bi nanjo lahko priključili Medvode, Pirniče, Šmartno, Tacen, Brod in še kakšen kraj, pa bi bilo v priključni cevi še dovolj prostora za naslednjih sto let. Čudi pa se, da v zgrešenem kanalizacijskem projektu C0 ni Stanežič z okolico.

Edina in najcenejša alternativa zbirnega kanala C0 je po njegovem mnenju menjava zaradi agresivnih sredstev deformiranih in več desetletij starih cevi velikih premerov pod Celovško cesto, preden se bodo pod težo tovornjakov in avtobusov začele vdirati, kot se je pred nekaj desetletji že zgodilo v kemični tovarni v okolici Ljubljane. Če so našli denar in v industrijski coni Stegne vgradili alternativno kanalizacijsko cev, pravi Grad, tudi nujna obnovitev kanalizacijskih cevi pod Celovško cesto ne bi smela biti problem.

Obeti

Iz medvoške in vodiške občine doslej nismo slišali, da bi zasebni lastniki zemljišč nasprotovali gradnji kanalizacije po njih. Vodiški župan Aco Šuštar se je celo pohvalil, da priprave na gradnjo v okolici Povodja tečejo brez zapletov in da so služnosti od lastnikov zemljišč pridobili neodplačno že pred časom. Izjema je bila lastnica, ki ne živi v tej občini in so ji morali za služnost plačati odškodnino.

Ljubljanski kmetje pa so večinoma odločeni, da bodo projekt C0 »izpodbijali«. Kot je povedal Aleš Mrzel, je decembra lani dobil odgovor Marka Drofenika, vodje direktorata za regionalni razvoj, da so se pri izvedbi druge faze evropskega infrastrukturnega projekta Sava – reka, ki povezuje pojavile nepravilnosti. MOL namreč ni izpolnila pogojev glede lastništva parcel za njegovo izvedbo (ni imela pridobljenih vseh služnosti zasebnih lastnikov parcel). Zato je direktorat državnemu odvetništvu predlagal, da občina kot investitorica vrne vsa evropska sredstva, to je dobrih 591 tisočakov. Čeprav je Mrzel hotel dobiti informacijo o odločitvi državnega odvetništva, je informacijska pooblaščenka pri direktoratu prošnjo zavrnila z utemeljitvijo, da bi lahko razkritje odločitve, sicer sprejete že 18. januarja, povzročilo škodo, ki jo je v dobi nekritičnega sprejemanja in obdelave informacij v javnosti težko odpraviti. V javnosti bi namreč lahko za vedno ostal dvom o nepreglednem, nenamenskem ali celo nezakonitem delovanju organa.

Omenjeni primer je s kanalom C0 povezan ne le zato, ker bi del kanalizacijske trase tekel po zgrajeni pešpoti ob Savi, temveč tudi zaradi 12. člena v pogodbi. Ta namreč določa, da lahko upravičenec do dodelitve novih sredstev iz naslova evropske kohezijske politike pravico izgubi za dobo dveh let. Če bi MOL morala denar vračati, pa bi že začeti projekt C0 lahko dokončno padel v vodo. Mrzel je že napovedal, da se bo na odločitev pritožil informacijskemu pooblaščencu in da je sprožil postopek tudi na tožilstvu.

Grad na koncu poudarja, da ob zavedanju, da ima zdajšnji vodovodni sistem v Ljubljani več kot 30-odstotne izgube vode, ne kaže zaupati zagotovilom, da pri gradnji kanalizacije nad vodonosnikom ne bo nobenih izgub. Razočaran pa je tudi nad politiko, ki bo očitno dopustila, da bo v pipe ljubljanskega vodovoda tudi svojim otrokom in vnukom natočila Tojnico. V Sloveniji že poteka tožba zaradi smrti otroka, dokazano umrlega zaradi fekalij v vodovodu. Zbirni kanal C0 je zanj večja afera in z večjimi posledicami kot vsi lanski slovenski kemijski požari s Kemisom vred.