Jurij Groznik – kolateralna škoda ob spremembi politične oblasti

Jurij Groznik – kolateralna škoda ob spremembi politične oblasti

Višnjani, tudi Jurij Groznik je naš someščan, smo zaskrbljeno spremljali potek dogodkov ob odločanju Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) o podelitvi novega mandata za funkcijo generalnega državnega odvetnika. Jurij ni bil le državni funkcionar, ampak tudi aktiven občan v domačem kraju, kjer je bil do pred kratkim predsednik Turističnega društva Višnja Gora, v preteklosti pa kot nestrankarski volivec tudi predsednik krajevne volilne komisije za več volitev. Tudi iz teh razlogov nam Višnjanom ni bilo vseeno, kakšno odločitev bo sprejela vlada za njegovo vlogo za generalnega državnega odvetnika.

Iz poteka dogodkov pa je razvidno, da tudi »mladi« vladi zadeva ni bila povsem jasna, potem ko je Dominika Švarc Pipan, »mlada« ministrica za pravosodje, predložila na sejo vlade pozitiven predlog za podelitev mandata Juriju Grozniku za novi mandat za generalnega državnega odvetnika. Menila je, da pozitivna dokumentacija, ki je že pred »kratkočasnim« ministrom Dikaučičem čakala na predložitev vladi, v celoti ustreza zakonskim in strokovnim referencam za pozitivno odločitev za Jurija Groznika. Zadeva se je na vladi zaustavila zaradi dodatnih pojasnil o vlogi generalnega državnega odvetnika pri vlaganju tožb za izterjavo stroškov policijskega varovanja proti »organizatorjem« neprijavljenih shodov ter o samem postopku, ki je bil izveden v času »Janševe« vlade. Po seji vlade in pred ponovnim odločanjem pa se je zgodil tudi prijateljski sprejem Jurija Groznika pri Urški Klakočar Zupančič, predsednici Državnega zbora Republike Slovenije. V časopisu Delo z dne 9. julija 2022 piše, da je to pomenilo posredno podporo Juriju Grozniku (ali ga še ceni kot pravnika).

Vendar pa je vlada na naslednji seji odločila, da Juriju Grozniku ne podeli novega mandata za generalnega državnega odvetnika. Menila je, da ni dovolj, da je postopal po zakonu o državnem odvetništvu pri vlaganju spredaj navedenih tožb po pridobitvi obrazloženega mnenja vlade, na katero je po zakonu vezan. Po mnenju nove vlade bi morali v teh primerih prevladati tudi »višji in širši interesi krepitve pravne države, spoštovanje ustave, javnega interesa in ugleda države«. Po mnenju vlade bi se moral Jurij Groznik upreti odločitvi Janševe vlade, ki je s svojimi odločitvami posegala v ustavno zagotovljene človekove pravice in dostojanstvo. K spremembi pozitivnega mnenja ministrice Dominike Švarc Pipan je očitno prispevalo tudi odločno stališče t. i. »Protestne ljudske skupščine«, ki je zahtevala neimenovanje Jurija Groznika za nov mandat za generalnega državnega odvetnika. Delo je v soboto, 30. julija 2022, v tem duhu zapisalo: »Jenull dokončno odnesel Groznika«.

Kako so stvari »jasne«, pa pokažeta samo dve izjavi, ki jih je dala ministrica Dominika Švarc Pipan na tiskovni konferenci po končani seji vlade. Ugotavljala je, da bo potrebna sprememba zakona o državnem odvetništvu, ki omejuje samostojnost državnega odvetnika glede na sedanjo ureditev, ko mora pri vlaganju tožb poslovati po predhodnem obveznem mnenju vlade. Na drugo novinarsko vprašanje pa je odgovorila, da bi v primeru, če bi se generalni državni odvetnik uprl odločitvi vlade glede vložitve tožb, očitno prišel v disciplinski postopek. V primeru negativnega izida zanj in vložitve tožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: upravno sodišče), pa bi bilo pričakovati pozitivno odločitev v njegovo korist. Po isti logiki bi bila po mnenju številnih pravnikov odločitev upravnega sodišča enaka tudi v konkretnem primeru, če bi Groznik vložil tožbo. Vendar je naš Jurij sprejel »gentlemansko« odločitev, tožbe na upravno sodišče ni vložil ter s tem pustil vladi prosto pot za izvedbo postopka za imenovanje novega generalnega državnega odvetnika. Upajmo, da bosta vlada in predsednica državnega zbora znali ceniti to njegovo odločitev, usmerjeno v nemoteno delovanje državnega odvetništva.

Ob medijski gonji v sredstvih javnega obveščanja pa so se v zadevi pojavljale, kot bi rekla pokojna Zdenka Cerar, tudi »svinjarije«, ki so sicer mejile na kazniva dejanja. Tako je Mladina Grozniku odvzela iz priimka črko »k« ter zapisala, da je Jurij Grozni. Vemo pa, kdo je bil zloglasni ruski car in kako je prišel do svojega vzdevka. Predsednica Bošnjaške kulturne zveze Slovenije Jasminka Dedić, ki je sicer sama trpela v prejšnjem režimu, pa je v svojem zapisu o tej zadevi celo omenjala Eichmanna kot izvrševalca »zločinskih ukazov« in s tem, sicer z določenim opravičilom, primerjala Jurija z njim.

Ne nazadnje pa kot pravnik pogrešam odziv in komentarje, kako naj se pri odločanju po zakonih, sprejetih na podlagi ustave, v nekaterih primerih celo prvenstveno upoštevajo »javni interes« ter »višji in širši interesi krepitve pravne države in ugleda države«. Tudi za odpravo posledic ugleda bo morala nova vlada glede na odločitve Janševe vlade v dveh letih porabiti vsaj polovico svojega mandata. Namesto obiranja sadja in grozdja jeseni bo moralo ljudstvo »romati« na vsaj tri referendume za popravo prejšnjih odločitev vlade in državnega zbora. (Grims jih napoveduje še več.)

Mladi in stari pravniki smo bili učeni, da je treba vedno odločati po zakonih, sprejetih na podlagi ustave. Če je zdaj nova usmeritev, da je treba včasih celo prvenstveno odločati po »javnem interesu« oziroma po precedenčnih primerih, ki jih še nimamo, kot to velja po »anglosaškem pravu« z zapada, je treba o tem naučiti tako mlade kot stare pravnike, ki jih je sicer Janševa vlada dajala v nič (krivosodje!).

Prvenstveno predlagam in prosim naše pravne strokovnjake za manjkajočo polemično izmenjavo mnenj ob odločitvi vlade, da oseba, ki je delovala po zakonu, ni ravnala ustrezno ter ne zasluži razpisane funkcije. Hvaležen bom za odmeve tudi mojemu pravniškemu kolegu dr. Lojzetu Udetu kot mojemu nekdanjemu »soministru« dr. Rajku Pirnatu, znanem po številnih kritičnih komentarjih, ki jih je dajal tudi v času »Janševe« vlade.

Glede na »koronske čase«, v katerih smo preživeli zadnje dve leti »Janševe« vlade, na čas sedanjega oviranja dela »mlade« vlade in vsakršnih referendumov je tudi moj zapis delno v stilu »Kozlovske sodbe v Višnji Gori«, ki se večkrat ponavlja tudi v prestolnici.