Jenull dokončno »odnesel« Groznika

Generalni državni odvetnik magister Jurij Groznik zaradi neimenovanja za nov mandat na položaju generalnega državnega odvetnika ne bo sprožil upravnega spora, so nam sporočili iz odvetništva.

Izhodišča za odločitev vlade, ki ga na seji 8. julija ni imenovala, po Groznikovem mnenju sicer korenito posegajo v dosedanje koncepte razumevanja dela državnega odvetništva, predvsem v smislu prioritetne zakonske dolžnosti državnega odvetništva varovanja premoženjskih in drugih interesov države in med drugim sprožajo naslednja vprašanja:

- kakšna mora biti aktivnost državnega odvetništva kot edinega odvetnika države in same države pri zastopanju premoženjskih in drugih interesov slednje;

- nadalje gre za vprašanje samostojnosti državnega odvetništva kot celote in navsezadnje tudi predpisane samostojnosti vsakega državnega odvetnika;

- gre tudi za vprašanje zaupnosti razmerja državnega odvetništva in vsakokratne vlade ob dejstvu, da državno odvetništvo zastopa Republiko Slovenijo kot celoto.

Odločitev s pozicije moči politike

Ob tem Groznik tudi na vprašanje smiselnosti presoje posebne neodvisne komisije, ki vsebinsko presoja ustreznost kandidata za generalnega državnega odvetnika in višjih državnih odvetnikov. S tem v zvezi se postavlja vprašanje manevrskega prostora pri odločanju vlade kot političnega organa ob že podanem mnenju prej navedene komisije.

Pri tehtanju, ali bi se za upravni spor odločil, je seveda upošteval potrebnost odločitve sodišča glede predhodno navedenih vprašanj, kar je izjemnega pomena za nadaljnje delo državnega odvetništva, kar bo hkrati lahko razlog za spremembo zakona o državnem odvetništvu. Upošteval je tudi dejstvo, da je državno odvetništvo zakoniti zastopnik države in generalni državni odvetnik predstojnik te institucije. Za temeljito in dobro sodelovanje je potrebno maksimalno zaupanje med državnim odvetništvom in generalnim državnim odvetnikom na eni strani ter vlado na drugi strani.

Vsekakor je pri svoji odločitvi upošteval tudi nujnost zagotovitve nemotene kontinuitete dela in vodenja državnega odvetništva, ki ne sme biti obremenjeno s kandidiranjem za nadaljnji mandat. Iz teh razlogov se za upravni spor ni odločil, želi pa si, da bi bil njegov odziv v pomoč vladnim razmislekom glede nujnih sprememb zakona o državnem odvetništvu, so še sporočili.