Jezikovna demokracija med obupom in upom

Nahajamo se v tako kritičnem času, da ne bodo več zadostovale samo spremembe, pač pa bodo potrebne prelomne odločitve. Eno od področij, na katera se to nanaša, sta tudi jezikovna politika in jezikovna demokracija.

Kot merilo vsake demokracije si lahko postavimo splošno deklaracijo o človekovih pravicah (SDČP), ki v 19. členu govori o jezikovni pravici. Ugotovimo lahko – kar 75 let po sprejetju SDČP –, da je pravica do uporabe maternega jezika vsaj do neke mere uresničena, pravica do komuniciranja pa obupno (namerno?) zanemarjena. V svetu, ki premore bogastvo okoli sedem tisoč jezikov in z njimi povezanih kultur, je možnost komuniciranja pogojena z enakopravnim (!) sporazumevanjem. Namesto iskanja te možnosti pa veliki narodi neprestano vsiljujejo svoje jezike in kulture oziroma širijo imperializem, kolonializem in diskriminacijo – danes je to nadvlada angleščine.

V Sloveniji bo letos jeseni ministrstvo za vzgojo in izobraževanje poslalo v parlament predlog reforme šolstva (NPVIZ), ki vsebuje tudi področje pouka jezikov oziroma slovenščine in tujih jezikov. Ker gre za desetletni dokument, bi morali med pripravami dokumenta obravnavati tudi možnosti za jezikovno demokracijo. Sedanji predlog, ki uvaja prisilni pouk angleščine v prve razrede skupaj s slovenščino (materinščino!), je to poglabljanje kolonializma in diskriminacije.

Drugačen predlog – da se zaščiti materinščina, da se pozneje uvede mednarodni jezik esperanto kot uvodni tuji jezik in šele nato kateri od tujih nacionalnih jezikov v skladu s potrebami ali interesi – ni bil obravnavan. Zato bo jeseni objavljen tudi daljši prispevek o jezikovni politiki v Sloveniji in v svetu.

Mednarodni jezik esperanto ima danes, po stosedemintridesetletni zgodovini, svoje nesporno mesto v svetu. Nastal je zaradi takratnih družbenih potreb po enakopravnem sporazumevanju različnih narodov in je danes ob vsem tehnološkem napredku še bolj potreben. Obsega jezik (lingvistiko, interlingvistiko, sociolingvistiko) in idejo o svobodi, bratstvu in enakopravnosti ter je sestavni del mirovnih gibanj. V preteklosti je bil esperanto obravnavan v Društvu narodov, v sekretariatu Organizacije združenih narodov, dvakrat v posebnih resolucijah generalnih konferenc Unesca ter v odboru za kulturo parlamenta Evropske unije. Vedno in dosledno se predlaga kot drugi jezik za enakopravno sporazumevanje, poleg množice različnih maternih jezikov. K temu pomenu lahko dodamo tudi njegovo uvrstitev med šestinpetdeset jezikov (izmed sedem tisoč), ki jih vesoljska sonda Voyager že od leta 1972 nosi kot pozdrav morebitnim tujim civilizacijam.

V petek, 26. julija, bo Slovensko združenje za esperanto hkrati z združenji v šestinosemdesetih državah zaznamovalo dan esperanta, ko je bil na ta dan leta 1887 objavljen prvi učbenik. V Sloveniji je delovanje organizacije pogojeno s prostovoljnim delom ter omejenimi prostorskimi, finančnimi in kadrovskimi možnostmi. Kljub temu bo na ta dan odprtih vrat med drugim predstavljen že drugi slovenski celovečerni film s podnapisi v esperantu – letos Ne čakaj na maj. Tokrat bo podnapise prispevala prizadevna skupina tečajnikov iz Izole.

Jezikovna demokracija je res v obupnem stanju, tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru, a upanje ostaja – skupaj z esperantom (esperanto: upajoči človek).