Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Pisma bralcev

Jek 2: poslanci morajo stopiti še dva koraka nazaj

Prvi je bil že opravljen z »odlokom o prenehanju veljavnosti odloka o razpisu posvetovalnega referenduma«.
Slovenija je država z delujočim jedrskim programom. Reaktor Triga že od leta 1966 omogoča raziskave, izobraževanje in usposabljanje talentov za potrebe Slovenije, več evropskih držav in širše po svetu. FOTO Blaž Samec
Slovenija je država z delujočim jedrskim programom. Reaktor Triga že od leta 1966 omogoča raziskave, izobraževanje in usposabljanje talentov za potrebe Slovenije, več evropskih držav in širše po svetu. FOTO Blaž Samec
Miha Jazbinšek, Ljubljana
11. 11. 2024 | 05:00
7:34

Slovenija je država z delujočim jedrskim programom. Reaktor Triga že od leta 1966 omogoča raziskave, izobraževanje in usposabljanje talentov za potrebe Slovenije, več evropskih držav in širše po svetu, Nuklearna elektrarna Krško (Nek) pa obratuje 40 let tudi v izogib energetske uvozne odvisnosti države. Ob varnem odlaganju radioaktivnih odpadkov in začasnem skladiščenju izrabljenega goriva je jedrska energija (JE) strateški vir potrebnih stabilnih količin električne energije z nizkimi emisijami toplogrednih plinov in najmanjšim prostorskim odtisom. Danes jo taksonomija Evropske unije določa kot trajnostno. Zaradi dolgoročne potrebnosti se ji krepi tudi podpora javnosti.

Leta 2004 se vprašanje podaljšanja življenjske dobe Neka opredeli kot »morebitno« v odloku Državnega zbora RS (DZ) o strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Leta 2015 se najavi možnost projekta nove jedrske elektrarne (Jek 2) v odloku DZ o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države; družbi Gen energija d. o. o. (Gen) so bili pred dokončno odločitvijo postavljeni pogoji priprave strokovnih gradiv, posvetovalnega referenduma in skupnih vlaganj domačih in tujih zasebnih investitorjev. Leta 2020 se v vladnem celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (Nepn 2020) pojavi zahteva, da je treba sprejeti odločitev o izgradnji Jeka 2 najpozneje do leta 2027. Leta 2021 se v nasprotju s temi pogoji Genu izda energetsko dovoljenje za projekt Jeka 2. Leta 2022 se odločitev o gradnji Jeka 2 naveže na jedrske tehnologije, ki jih obvladuje zahodni svet, in na možnost vpeljave majhnih modularnih reaktorjev (SMR) v koalicijski pogodbi vlade v mandatu 2022-2026. Po dvajsetih letih se vprašanje podaljšanja življenjske dobe Neka zapre, načrtuje se najmanj do leta 2050 z resolucijo o strategiji prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050 (Strategija 2050), ki jo je DZ sprejel 28. junija 2023.

S ciljem trajnostnega razvoja po scenariju razogljičenja EU in s ciljem dolgoročne, varne, zanesljive in censko pravične oskrbe z energijo povzema Strategija 2050 odločitve poslancev zadnjih dvajsetih let. Ob tehnološkem napredku in ob prezahtevnih pogojih ravnanja z izrabljenim gorivom in jedrske varnosti pa Strategija 2050 opušča izgradnjo konvencionalnega drugega bloka Jeka –prevelik vložek v premajhni državi bi bil micelij za tveganja in korupcijo. Strategija 2050 vsebuje povečanje delujočega jedrskega programa, vendar ne v ekstremni dimenziji, kot je razvidna iz predvidenega referendumskega vprašanja »Ali ste za (…) izgradnjo drugega bloka Jek in manjših modularnih jedrskih reaktorjev?«, ki ga je poslanska skupina SDS 18. januarja letos vehementno podtaknila voljni vladni koaliciji, s čimer se je začel razkroj pravne države v energetiki.

V Strategiji 2050 sloni razvoj energetske infrastrukture na regionalnih in lokalnih potencialih rabe obnovljivih virov energije (predvsem sonca), na možnosti gradnje elektrarn na ogljično nevtralne sintetične pline na obstoječih energetskih in industrijskih lokacijah (potencial uplinjanja velenjskega lignita) in v poglavju 6.3.2 Jedrska energija na scenariju: 1. »Nek ostaja v obratovanju. Z modernizacijo (…) podaljšanje njene življenjske dobe« za slovenske potrebe z močjo 730/2 MW po mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) sodi med konvencionalne elektrarne z močjo 700 + MW; 2. »V okviru (…) se preučijo prostorske možnosti za pridobivanje energije v jedrskih napravah«: po IAEA so to mali modularni reaktorji (SMR) z močjo do 300 MW in mikroreaktorji z močjo do 10 MW.

Nuklearna elektrarna Krško (Nek) obratuje 40 let tudi v izogib energetske uvozne odvisnosti države. FOTO Blaž Samec
Nuklearna elektrarna Krško (Nek) obratuje 40 let tudi v izogib energetske uvozne odvisnosti države. FOTO Blaž Samec

V krizi unikatnih, lokacijsko »togih« in s prevelikim časovnim zamikom grajenih konvencionalnih jedrskih elektrarn in ob dostopnosti novih, sukcesivno dostavljivih in lokacijsko »prožnih« modularnih elektrarnah v Strategiji 2050 ni prostora za še eno tehnološko zastarelo elektrarno Jek 2. In so »konvencionalci« sprožili sprejem treh nezakonitih dokumentov v nasprotju s Strategijo 2050:

– 23. maja so poslanci z resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji sprejeli smernice za oblikovanje in izvedbo politik za trajnostno, varno, miroljubno in odgovorno izkoriščanje JE, ki v poglavju B. Jedrske novogradnje vsebujejo dva energetska scenarija: v 36. členu »izvedbo projekta Jek 2 in uvajanje obnovljivih virov« in v 37. členu »izgradnjo novih jedrskih elektrarn, vključno z malimi modularnimi reaktorji, kot projektov državnega pomena« – v obeh primerih, »če se to izkaže za ekonomsko smotrno, tehnično izvedljivo in koristno za stanje okolja«;

– 10. julija so poslanci sledeč izključno scenariju iz 36. člena sprejeli odlok o strategiji upravljanja naložb države, s katerim kapitalskemu trgu in splošni javnosti sporočajo, da se jedrski program nadgrajuje izključno z izvedbo projekta Jek 2 z Genom kot nosilcem razvoja in izgradnje projekta. Gospodarski družbi SDH in Gen sta zadolženi za uresničitev ključnega cilja države: »Projekt Jek 2 je treba čim prej dokončno in ustrezno umestiti v strateške dokumente in zakonodajo.«;

–10. oktobra so poslanci z odlokom o razpisu posvetovalnega referenduma državljanom preprečili možnost izbire med opcijama Jek 2 in malih modularnih reaktorjev, kakor so na SMR opozorili v TV-oddaji Tarča 17. oktobra mag. Aleksander Mervar, direktor družbe Eles, dr. Matej T. Vatovec, vodja poslanske skupine Levica in tudi dr. Dejan Paravan, generalni direktor Gena.

Državni zbor mora stopiti še dva koraka nazaj: prvi je bil že opravljen z »odlokom o prenehanju veljavnosti odloka o razpisu posvetovalnega referenduma«. Odločiti mora o prenehanju veljavnosti – v celoti ali delno – resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji in odloka o strategiji upravljanja naložb države. Tako bodo dani pogoji, da ministrstvo za okolje, podnebje in energijo dokončno redigira svoj 5. osnutek predloga posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta 2020 (Nepn) z datumom 14. avgusta 2024 in zavrne pregled takega predloga pobude za državni prostorski načrt za Jek 2.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine