Nauki avstrijskega referenduma o jedrski elektrarni

Glede referenduma o Jeku 2 predlagam politiki, da ga seveda ponovno razpiše, a po temeljitih pripravah vsebine za odločanje.

Avstrijci so referendum o rabi jedrske energije razpisali leta 1978, ko je bila jedrska elektrarna v Zwentendorfu že zgrajena in jedrsko gorivo nabavljeno. Proti je glasovalo 50,47 odstotka volivcev in elektrarne po tem nikoli niso zagnali.

Pri nas smo jedrsko elektrarno v Krškem zgradili brez referenduma – takratna oblast se je odločila, jo zgradila in nam od vsega začetka odlično služi ... In kot kaže, ji bo mogoče še kar nekaj časa podaljševati življenjsko dobo.

Glede Jeka 2 pa v spremenjeni družbenopolitični ureditvi referendum res potrebujemo. Vendar naj bo politika poštena do svojih državljanov in jim postavi jasno in nedvoumno vprašanje, ali so za gradnjo jedrske elektrarne:

– ki bo imela moč toliko in toliko MW in nas bo stala toliko in toliko evrov, vključno s financiranjem;

– ki jo bo gradilo to in to izbrano podjetje, s katerim je podpisana predpogodba, po pozitivnem referendumu pa bo podpisana še pogodba z določenim rokom izvedbe;

– ki bo imela med gradnjo stalno nadzorovano porabo finančnih sredstev na Računskem sodišču RS;

– ki bo v primeru soinvestitorstva iz druge države imela trdno zagotovljen odvoz jedrskih odpadkov z ozemlja Slovenije v sorazmernem deležu.

Morda bi nas stalo sto milijonov evrov, da pripravimo verodostojne podatke in da ta znesek izgubimo v primeru negativnega referenduma. A to je malo v primerjavi s tem, kar so zapravili Avstrijci.

Glede Teša 6 pa predlagam, da državni zbor povabi Maksa Tajnikarja in Albina Kordeža na predstavitev argumentov, zakaj je noro, da se mu odpovedujemo – ob številnih termoelektrarnah na premog, ki nemoteno obratujejo v več državah Evropske unije in jih v kratkem nikakor ne nameravajo zapreti.