Kaj pa referendum o finančni konstrukciji Jeka 2?

Ko ekonomisti ali politiki omenijo študije, se primem za denarnico, ker je jasno, da bo prišlo do kraje. Ni lepšega dokaza kot polomija s Tešem 6: študije so bile napačne, rezultat porazen, nihče ni kriv, vsa Slovenija bo bolj revna in osramočena. Nihče ni kriv in nihče ne bo kaznovan, ker so le upoštevali študije, češ da je strokovnjake treba spoštovati in ubogati. Pri študijah velja isto pravilo kot pri računalnikih: »trash in – trash out«. Če vneseš slabe vhodne podatke, bodo slabi tudi rezultati. Torej ne bodo šli v zapor niti politiki, ki so promovirali Teš 6, niti strokovnjaki, izdelovalci študij, niti tisti, ki so dajali napačne podatke, iz katerih so nastale napačne študije. Kurji tatovi pa so v zaporih, zato se počutimo varne.

Pri tako daljnosežnih in megalomanskih investicijah, kot je dodatna jedrska elektrarna za le dva milijona ljudi, so vhodni podatki zelo nezanesljivi. Ali smo pred 40 leti verjeli ali vedeli, da se bo vračilna doba v fotovoltne solarne celice zmanjšala s 400 do 600 let na le nekaj mesecev? Nismo vedeli, kot danes ne vemo, kaj bo pokazal razvoj v naslednjih 20, 40 letih. Torej gre za predvidevanja brez varnosti pri izračunih. Danes navajati ceno električne energije iz Jeka 2 po direktnih stroških brez financiranja je popolnoma neresno in to nikakor ne pomeni, da moramo zadevo financirati sami. Nasprotno. Tako veliko investicijo z veliko neznankami v prihodnosti (vrednost denarja, vojne, razvoj novih tehnologij ...) naj financira nekdo, ki lahko prenese morebitna presenečenja, mi pa si zagotovimo, denimo, 50 let energijo iz Jeka 2 po vnaprej določenih cenah. Če bomo za tak pogoj dobili zunanjega investitorja, pomeni, da utegne biti projekt smiseln in rentabilen, če ga ne dobimo, je to pot v novi, veliko bolj usoden »Teš«. Seveda lahko tudi sami financiramo projekt, vendar za fiksne stroške, vse stroške iz naslova nepredvidenih stroškov, svetovnih finančnih pogojev ... pa naj nosi prevzemnik posla, ki za tak posel da na mizo bančne garancije. Sicer se bo z investicijo res zgodilo kot s Tešem 6 ali z ljubljanskim plavalnim bazenom, kjer jim je uspelo podvojiti ceno.

Čeprav sem po 40 letih dela na področju učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE) globoko prepričan, da lahko z enakim naporom, kot je gradnja Jeka 2, vsak pred svojim pragom zmanjša porabo energije in uredi samooskrbo za enako količino sredstev, me pri Jeku 2 bolj kot prepričanje o tem, ali jo potrebujemo ali ne, motijo nedorečene finance oziroma finančni rizik, ki bi si ga s to investicijo naprtili na pleča in za katerega nikoli nihče ne bo odgovarjal, če bo šlo kaj narobe. V primeru referenduma bi moral Gen Energija vnaprej zagotoviti, da bo vsa tveganja pokril prevzemnik posla.

V energetiki ne bi bilo slabo urediti zaposlovanja tako, da bi morali imeti vsi odločevalci lastno samooskrbno gospodinjstvo in da bi tudi poslovne stavbe v tem sektorju morale biti samooskrbne, ne pa da so energetsko potratne, kot denimo Elesova poslovna stavba.

V povezavi z odločitvami o gradnji Jeka 2 bi dejansko morali na referendum o več predlogih finančnih konstrukcij projekta, česar ne smemo prepustiti »strokovnjakom«.

Ne pozabimo, da je bila zadnja na novo odprta jedrska elektrarna v Evropi zgrajena na Finskem, zamujala je 15 let in vrednost investicije se je potrojila, zdaj pa v času proizvodnje energije iz sonca prodaja elektriko tako, da plačuje vsakemu, ki jo vzame (negativna cena), saj zaradi svoje velikosti ne more hitro reagirati na potrebe v porabi. Je lahko takšna elektrarna rentabilna? Smo mi res bolj sposobni kot Finci?