Javni poziv ministrstvu za šolstvo: Nazaj k astronomiji!

Čas, v katerem živimo, ko se sprašujemo, kaj je umetna inteligenca (UI) in kaj nam bo prinesla, tako močno spominja na industrijsko revolucijo v 18. stoletju, da se upravičeno vprašamo, ali se zgodovina ponavlja. Pri tem se dobro zavedamo, da se zgodovina nikoli dosledno ne ponovi, da pa nam lahko veliko svetuje za sedanjost in prihodnost.

Ko je francoski mislec J. J. Rousseau zaznal družbeni razvoj svojega časa in strahove ter vprašanja sodobnikov med industrijsko revolucijo, je z geslom »Nazaj k naravi!« pokazal pot, kako se orientirati v časih velikih sprememb. Njegovo spoznanje velja tudi danes, ko smo sredi morda še večjih sprememb kot takrat in od pristnega stika z naravo še bolj oddaljeni, kakor so ljudje kdaj bili. Vsa sodobna, sicer občudovanja vredna tehnična sredstva nas od narave večinoma oddaljujejo, le redka pa omogočajo, da jo tudi pristno doživimo. Posebej to velja za astronomijo – v Sloveniji zapostavljeno znanost. Odrinjena je na ljubiteljska prizadevanja posameznikov, medtem ko jo zaman iščete med rednimi učnimi predmeti v osnovnih in srednjih šolah.

Za kaj gre pri astronomiji kot pomembnem delu naravoslovja?

Ne gre le za dejstvo, da sodi med najstarejše znanosti, ampak da vsebuje vrsto temeljnih spoznanj človeštva. Edwin P. Hubble je lepo povedal: »Zgodovina astronomije je zgodovina razvoja človekove misli.« Bolj kakor druge znanosti odgovarja na vprašanja, kdo smo, kje smo v svetu, ki nas obdaja? To so vprašanja, ki si jih ob njej prej ali slej postavi vsak posameznik. Od odgovora bo odvisen njegov pogled na svet, njegovo odzivanje na dogodke, ki mu jih prinaša osebno življenje, pa tudi družba, v kateri živi. S kakšno pravico torej skrivamo šolski mladini odgovore, ki jih daje astronomija? Kakšen je na primer profil znanja astronomije učenca ob končani osnovni šoli?

Včasih se zdi, da se dolgoletna odsotnost predmeta astronomija v šolah pozna že na splošni razgledanosti odraslih.

V nasprotju s številnimi znanostmi, ki jih posredujemo šolski mladini, je astronomija veda, pri kateri ne gre le za to, da si zapomnimo podatke, ki jih predmet zahteva, ampak da ga doživimo, da se zavemo vesolja, Zemlje in človeka na njej.

Večina slovenskih šol ima posebej opremljene predavalnice ali kabinete vsaj za naravoslovne predmete. Z zelo malo truda bi bilo mogoče s sodobno tehniko v posebni učilnici spremljati nenehno gibanje nebesnih teles v osončju, razložiti pogled na zvezdnato nebo, da bi učenci iz dneva v dan vsaj malo doživljali gibanje vesolja in se zavedli, da so del(ček) nečesa veličastnega.