Galerija
Astronomi bi bili veseli centra znanosti
Nemško središče za astronomijo po obliki posnema dobro znano galaksijo M 51.
Astronomi so navedeni le prav na koncu pri Društvu matematikov, fizikov in astronomov, svoje organizacije pa nimajo. Astronomija ne obstaja niti kot razred na SAZU! Foto Ian Waldie/Reuters
Ob prispevku Znanost se na ogled postavi se sama po sebi ponuja primerjava z opisom nastajanja nemškega središča za astronomijo – Hiše za astronomijo v sklopu znanstvenega instituta Max Planck v Heidelbergu. Njeno nastajanje je opisal nekdanji urednik astronomske revije Sterne und Weltraum ob 50-letnici njenega obstoja. Stavba po obliki posnema ljubiteljskim astronomom dobro znano galaksijo M 51. Veliko pomembnejša pa je vsebina stavbe, okoli katere se je osredotočila vsa dejavnost nemške ljubiteljske astronomije.
Namen tega prispevka nikakor ni primerjati razvitosti ljubiteljske astronomije med obema državama, pač pa pokazati, kako in v katero smer se razvija ta dejavnost v svoji hiši danes.
Kljub eksplozivnemu razvoju tehničnih, predvsem elektronskih sredstev je osrednja oblika ljubiteljske informiranosti in komuniciranja verjetno še vedno pisana beseda v obliki strokovne revije ali časopisa, ki mora povezovati znanost, šolstvo in ljubitelje. Pri nas je to astronomska revija Spika, katere glavni in odgovorni urednik ter lastnik je od vsega začetka Bojan Kambič, ki pa žal zlasti v šolstvu ne dobiva niti najmanj toliko podpore, kakor bi jo zaslužila.
Težava s poznavanjem in vlogo astronomije v javnem življenju se pri nas začne s povezovanjem posameznikov in ustanov, ki so po svoji dejavnosti »dolžni« aktivno prispevati k ljubiteljski znanosti, čeprav to ni nikjer posebej zapisano. Že s tega vidika je postavitev nacionalnega centra znanosti velik obet in upanje za naprej. Razumljivo, da pri bodočem centru ne gre samo za astronomijo, ki danes zahteva drugačen pristop kakor nekoč, ampak tudi za druge naravoslovne vede.
Pomanjkljivost na področju ljubiteljske astronomije se pokaže že v tem, da imamo sicer nekaj astronomskih društev, ne pa organa, ki bi jih povezoval. Astronomi so navedeni le prav na koncu pri Društvu matematikov, fizikov in astronomov, svoje organizacije pa nimajo. Astronomija ne obstaja niti kot razred na SAZU!
Bodoči center znanosti bo že s tem, da bo imel lastno stavbo, tako upamo, prevzel pionirsko delo na področju popularizacije naravoslovnih znanj v Sloveniji in prinesel poživitev tudi na področje astronomije.
Namen tega prispevka nikakor ni primerjati razvitosti ljubiteljske astronomije med obema državama, pač pa pokazati, kako in v katero smer se razvija ta dejavnost v svoji hiši danes.
Kljub eksplozivnemu razvoju tehničnih, predvsem elektronskih sredstev je osrednja oblika ljubiteljske informiranosti in komuniciranja verjetno še vedno pisana beseda v obliki strokovne revije ali časopisa, ki mora povezovati znanost, šolstvo in ljubitelje. Pri nas je to astronomska revija Spika, katere glavni in odgovorni urednik ter lastnik je od vsega začetka Bojan Kambič, ki pa žal zlasti v šolstvu ne dobiva niti najmanj toliko podpore, kakor bi jo zaslužila.
Težava s poznavanjem in vlogo astronomije v javnem življenju se pri nas začne s povezovanjem posameznikov in ustanov, ki so po svoji dejavnosti »dolžni« aktivno prispevati k ljubiteljski znanosti, čeprav to ni nikjer posebej zapisano. Že s tega vidika je postavitev nacionalnega centra znanosti velik obet in upanje za naprej. Razumljivo, da pri bodočem centru ne gre samo za astronomijo, ki danes zahteva drugačen pristop kakor nekoč, ampak tudi za druge naravoslovne vede.
Pomanjkljivost na področju ljubiteljske astronomije se pokaže že v tem, da imamo sicer nekaj astronomskih društev, ne pa organa, ki bi jih povezoval. Astronomi so navedeni le prav na koncu pri Društvu matematikov, fizikov in astronomov, svoje organizacije pa nimajo. Astronomija ne obstaja niti kot razred na SAZU!
Bodoči center znanosti bo že s tem, da bo imel lastno stavbo, tako upamo, prevzel pionirsko delo na področju popularizacije naravoslovnih znanj v Sloveniji in prinesel poživitev tudi na področje astronomije.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji