Kopico pozitivnih zgodb in dosežkov je tudi letos spisala slovenska in svetovna znanost. Vsako leto pa nekaj izstopa. Letošnje leto je zagotovo zaznamoval začetek delovanja vrhunskega vesoljskega teleskopa James Webb. Pri odpravi, ki nam omogoča nov čudovit vpogled v vesolje, sodeluje prof. dr. Maruša Bradač, ki se je po več letih vrnila v Slovenijo in kariero raziskovalke ter predavateljice nadaljuje na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko (FMF).

Osupljive podobe, s katerimi nas razvaja Webb, so le češnja na torti. Glavni namen tehnološkega presežka, ki so ga izstrelili lani za božič, je, da z njim spoznamo najgloblje skrivnosti vesolja, da pogleda daleč v preteklost, da bomo s tem razumevanjem morda lahko bolje razumeli tudi prihodnost vsega, kar nas obdaja. Čeprav znanstvene podatke zbira šele pol leta, se že namiguje, da bodo morali astronomi spremeniti »učbenike« o tem, kakšne so bile prve galaksije. »Delovanje Webba nas je presenetilo. Še veliko boljši je, kot smo pričakovali. Smo pa menili, da se bo zgodil premik v razumevanju prvih galaksij. Dobili smo potrditev, da so prve zvezde nastajale prej, kot smo mislili. Naši modeli zgodnjega nastajanja galaksij niso bili dovolj natančni, in zdaj jih bomo morali popraviti. Galaksije v zgodnjem vesolju imajo veliko več zvezd, torej so morale nastati prej, kot smo predvidevali,« razloži astrofizičarka, ki se v zadnjih letih ukvarja predvsem s prvimi galaksijami v vesolju: kako so nastale, iz česa so sestavljene in kako so se spreminjale in razvile v galaksije, kakršne poznamo danes.

Prav tako kot širša javnost pa je navdušena tudi nad Webbovimi posnetki umetniških stvaritev vesolja, nad katerimi smo bili očarani že s posnetkov legendarnega Hubbla. »Vedeli smo, da bomo denimo posneli Stebre stvarjenja, ampak ko jih zagledaš, se ustaviš in lahko rečeš le: to pa je res nekaj lepega!«

Stebri stvarjenje FOTO: Nasa, Esa, Csa, Stsci; J. Depasq Nasa, Esa, Csa, Stsci; J. Depasq

Maruša Bradač je že v otroštvu vedela, da bo astrofizičarka. Po študiju jo je raziskovanje odpeljalo v Nemčijo, nato v ZDA, kjer je bila profesorica na Univerzi Davis v Kaliforniji. Lepo je zapisati, da se je vrhunska znanstvenica vrnila in bo raziskovala in predavala v Ljubljani. Pogosto namreč tarnamo, da nam najboljši kader zaradi slabih pogojev uhaja v tujino. »Rečem lahko, da sem prišla na boljše. Malokdo mi verjame. Toda s pomočjo financiranja ARRS in pridobljenega projekta ERC (za raziskovanje prvih galaksij je letos dobila prestižni projekt ERC za uveljavljene raziskovalce, vreden 2,1 milijona evrov, op. a.) imam zagotovljeno financiranje za naslednjih pet let, kar je bilo v ZDA nekaj nepredstavljivega. V bistvu imam za raziskovanje boljše pogoje. No, manjka pa mi dostop do teleskopov. V ZDA sem imela dostop do najboljših teleskopov na Havajih, zato si želim, da bi Slovenija naredila korak naprej in da nam bi omogočili dostop do teleskopov v Čilu, organizacije Evropski južni observatorij.«

Astronomija, kot tudi sicer znanost, presega meje ene države. Večina projektov temelji na sodelovanju strokovnjakov z vsega sveta. Maruša Bradač je del znanstvene ekipe kanadske vesoljske agencije, ki je razvila kamero in spektrograf NIRISS za Webbov teleskop. Prednost te kamere – ene od štirih na teleskopu – je, da posname spektre celotnega vidnega polja; tako bodo v podatkih lahko odkrili objekte, ki jih prej nismo poznali, dobili bodo tudi podatke o sestavi atmosfer eksoplanetov.

Po več letih življenja v tujini se je vrnila v Slovenijo, kjer ima, kot pravi, še boljše pogoje za raziskovanje. FOTO: Jože Suhadolnik

»Sodelovanje s kanadsko ekipo je še močnejše kot prej, ko smo kot ekipa poskrbeli za razvoj programske opreme za to kamero. S tem smo pridobili lepo število ur za opazovanje s teleskopom. Prve podatke smo dobili pred dobrim mesecem, zdaj pa raziskujemo, analiziramo, pišemo članke. Takšno plodno sodelovanje se bo zagotovo nadaljevalo še več let,« je povedala Maruša Bradač, ki prihaja iz Slovenske Bistrice, zdaj pa si je dom ustvarila na Obali.

Čas je, da družbi z zadovoljstvom nekaj vrnem

»Izola se mi je prikupila med dopustom. Obema, tako meni kot partnerju, je to majhno mesto priraslo k srcu. Vedno sem bila rada v stiku z naravo, pa naj bo to morje ali naj bodo gore. Sem velika ljubiteljica smučanja pa tudi vodnih športov in kolesarjenja. Se mi je pa mesto priljubilo tudi zaradi ljudi. Tu skrbimo drug za drugega, ta pristen človeški stik, ki ga imamo v Sloveniji in sem ga pogrešala v ZDA, je posebno veselje doživeti.«