Astronomija kot šolski predmet: ali jo potrebujemo?

To je vprašanje, ki ni novo, odgovor pa je odvisen od razgledanosti (in prenapetosti) tistega, ki smo mu vprašanje postavili. Tako je pred desetletji profesor fizike odgnal od predavanj študenta, ki je hotel to vedo študirati na ljubljanski univerzi, z besedami: »Koliko astronomov pa potrebuje Slovenija na leto …?«

Ko danes prebrskate predmetnike za zadnji dve leti osnovne in za srednje šole, astronomije med njimi ne boste našli. Odgovor pristojnih, zakaj je tako, je slišati kakor izmikanje, češ, saj je astronomija izbirni predmet v nekaterih letnikih srednjih šol in sestavni del predmetnika fizike in geografije v osnovnih. Astronomija nedvomno sodi med naravoslovne znanosti in nihče ne dvomi, da morajo biti, na primer, fizika, kemija, biologija in morda še geologija v predmetniku osnovnih ter vsaj nekaterih srednjih šol. Da, za te predmete imajo šole celo opremljene kabinete in/ali laboratorije, za astronomijo pa jih lahko preštejemo na prste ene roke, saj jih imajo samo tam, kjer imajo tudi prizadevnega profesorja (največkrat za predmet fizika). Pa bi že astronomski kabinet sam s svojo opremljenostjo učencem približal zavest, da smo del vesolja, v katerem živimo, da zanj tudi odgovarjamo.

Kakšen pogled na svet torej ima naš/-a učenec/-ka, ko konča osnovno šolo? Ali loči zvezde od planetov? Ve, kaj je Rimska cesta ali Galaksija, kolikšna je oddaljenost Zemlje od Sonca? Ali je kdaj kot Zemljan/-ka »v živo« doživel/-a vrtenje Zemlje okoli svoje osi itd.?

Nujno je ustaviti zaostajanje Slovenije v tem delu izobraževanja in uvesti astronomijo v šole kot redni predmet v zadnja dva letnika osnovne in v vsaj dva letnika srednjih šol.