Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Pisma bralcev

Interesno ravnanje sodnikov v lastni zadevi

Že Rimljani so poznali načelo »nemo judex in causa sua«, nihče ne more biti sodnik v lastni zadevi.
Pravo so predpisi, to je v pravne norme odeta volja vladajočega razreda ali vsaj vladajoče plasti (to so tisti, ki so zraven, velikanska večina ljudi pa sploh ne more biti zraven). FOTO: Voranc Vogel
Pravo so predpisi, to je v pravne norme odeta volja vladajočega razreda ali vsaj vladajoče plasti (to so tisti, ki so zraven, velikanska večina ljudi pa sploh ne more biti zraven). FOTO: Voranc Vogel
Janez Škulj, Podkogelj
23. 2. 2024 | 05:00
2:49

Ljudje smo praviloma razumna bitja, ki poznajo tudi čustva. Imamo možgane in srce. Ker je lažje delovati po čustvih kot po globokem premisleku, imamo raje čustva in površno sprejemamo informacije. To še posebno velja za abstraktne reči, med katere sodita tudi pravo in pravica. To sta povsem različni stvari, ki ju vsaj nepravniki pogosto enačijo, kar je hudo narobe.

Pravo so predpisi, to je v pravne norme odeta volja vladajočega razreda ali vsaj vladajoče plasti (to so tisti, ki so zraven, velikanska večina ljudi pa sploh ne more biti zraven). Pravičnost in pravica pa sta čustvi, to je naš občutek zanju.

Za razumevanje prava je potrebno razlikovanje med legalnostjo in legitimnostjo. Sodniki in uradniki upoštevajo predvsem legalnost. Legalnost je skladnost nekega dejanja ali stanja s pisnimi predpisi, in sicer samo tako, kot jih razumejo sodniki ali uradniki. Legitimnost pa je skladnost nekega dejanja ali stanja z duhom prava, kar pomeni z namenom prava, da je tudi pravično. Formalna pravica je velikokrat v nasprotju z občutkom za pravičnost.

Ustave so ponavadi sestavljene iz ustavnih načel in iz normativnega dela, ki obsega pravne norme. Mnogi pravni teoretiki trdijo, da veljajo ustavna načela, če pride do nasprotja med ustavnimi načeli in pravnimi normami. Podobno velja za pravna načela in pravne norme ali za pravna načela in odsotnost pravnih norm.

Že Rimljani so poznali načelo »nemo judex in causa sua«. Nihče ne more biti sodnik v lastni zadevi. To načelo bi moralo veljati tudi za naše ustavno sodišče in za naše sodnike v zadevi sodniških plač. S sodbo o sodniških plačah je ustavno sodišče preseglo svoje pristojnosti. Sodniki sicer pričakujejo, da bomo njihove mnogokrat nestrokovne in v primeru sodniških plač tudi interesno pogojene sodbe po božje častili in tudi nekateri novinarji se jim v tem pridružujejo. Interesno ravnanje sodišča nima nič skupnega ne s pravom ne s pravičnostjo.

Načelo »nemo judex in causa sua« žal ni zapisano, ampak po načelu zdrave pameti, ki žal tudi ni uzakonjeno, pa velja. Ljudje bi se močno zgrozili, ko bi vedeli, s kako malo znanja in pameti se vlada svetu.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine