Ministrica naenkrat pokazala veliko volje do dialoga

Sestanek ministrstva za pravosodje s sodniki o uresničitvi ustavne odločbe glede sodniških plač je minil brez sklepov. Pričakovali so konkretne predloge, a od ministrice Dominike Švarc Pipan in vlade niso izvedeli nič novega, je za STA pojasnil član Sodnega sveta Emil Zakonjšek.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je »kar naenkrat pokazala veliko volje do dialoga«, je za STA po sestanku komentirala predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević.

Kot je pojasnila, so se na prvem sestanku z ministrstvom za pravosodje letos večinoma pogovarjali o dolžnosti vlade in državnega zbora, da uresničita ustavno odločbo glede sodniških plač. »Izmenjali smo poglede na to, da je sodne odločbe treba spoštovati in jih ne pogojevati s stvarmi, s katerimi niso povezane,« je izpostavila Bergant Rakočević.

Po njenih besedah je ministrica, ki je predsedniku vlade sicer ponudila odstop, izrazila dilemo o načinu izvršitve, in sicer s kakšnim zneskom je treba izpolniti odločbo ustavnega sodišča. »Pojasnjeno je bilo, da je vsaka delna izpolnitev vedno možna, zato je ta dilema umetna, in da je samo treba pristopiti k realizaciji, tako kot naj bi bilo to že poskušano lani in kot je nenazadnje predlagal Sodni svet ustavnemu sodišču,« je poudarila Bergant Rakočević.

Velika pričakovanja

Zakonjšek, ki se je sestanka na ministrstvu udeležil v imenu Sodnega sveta, pa je dejal, da niso izvedeli nič novega. Pričakovali so konkretne predloge, kako bodo vsaj začasno rešili neustavno stanje glede plačnega položaja sodnikov, vendar se to ni zgodilo.

SDS bi sodnikom iz rok vzela vzvod pritiska na vlado

Dejal je, da so na sestanku predlagali, naj vlada in državni zbor sledita predlogu Sodnega sveta, ki je 16. januarja na ustavno sodišče vložil novo zahtevo za oceno ustavnosti določb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki urejajo sodniške plače, s predlogom za določitev načina izvršitve junijske odločbe.

Ministrica je po besedah Zakonjška dejala, da za to ni pristojna, si pa bo prizadevala za rešitev. Minister za javno upravo Franc Props je ponovil, da je dogovor na vladi, da ne sklepa nobenih ločenih sporazumov s poklicnimi skupinami. Današnjega sestanka se je poleg obeh ministrov udeležila še generalna sekretarka vrhovnega sodišča Helena Miklavčič.

Sodni svet je sicer v zahtevi za oceno ustavnosti predlagal, da ustavno sodišče določi, da sodnikom poleg plače in drugih prejemkov pripada še dodatek za opravljanje sodniške funkcije v višini 1071,59 evra bruto mesečno za polni delovni čas, ki naj se usklajuje na način, kot se bodo usklajevale plače v javnem sektorju. Poudarili so, naj rešitev uporabljajo začasno, do celovite ureditve plačnega sistema za sodnike.

Z ministrstva za javno upravo so sporočili, da je sestanek »zasledoval cilje čimprejšnje uresničitve odločbe ustavnega sodišča, upoštevaje tudi javnofinančni okvir«. Na vprašanje, kaj so se dogovorili, niso odgovorili. Tega niso storili niti na ministrstvu za pravosodje.

Slovensko sodniško društvo je na vseh sodiščih ponovno organiziralo enourne protestne shode, na katerih so obravnavali zlasti vprašanja, vezana na množično vložitev posameznih tožb proti državi, ker ta ni odpravila neustavnosti pri sodniških plačah. Sodniki so dvotedenski opozorilni protest izvedli med 10. in 24. januarjem, zdaj pa bodo enkrat mesečno organizirali protestne zbore, ne bodo pa več omejevali dela sodišč.

Tožilci o nadaljevanju stavke predvidoma naslednji teden

Tožilci so pričakovali pogovor o načinu izvršitve ustavne odločbe glede sodniških plač, vendar je ministrica dejala, da za to nima pooblastil, je po sestanku na ministrstvu za pravosodje povedala vodja stavkovnega odbora tožilcev Barbara Prevolšek Rajić. Odbor bo o načinu stavke odločal predvidoma prihodnji teden, je napovedala.

Na sodniških plačah temelji tudi višina plač tožilcev. FOTO: Črt Piksi

Prevolšek Rajić je pojasnila, da so tožilci na ministrstvu za pravosodje pričakovali sestanek v okviru pogajanj glede stavke, vendar je bil sestanek zgolj informativne narave. Razočarani smo, je dejala po sestanku.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan jim je namreč po njenih besedah pojasnila, da nima pooblastil za pogovor o stavkovnih zahtevah. Minister za javno upravo Franc Props pa je obljubil, da jih bo naslednji teden povabil na nadaljnje razgovore glede načina izvršitve ustavne odločbe o sodniških plačah.

Poleg tega se je Props po njenih besedah opravičil, saj se v imenu ministrstva pred stavko ni poskušal dogovoriti o stavkovnih zahtevah tožilcev. Zakon o stavki v 4. členu namreč določa, da morata stavkovni odbor in predstavniki organov, ki jim je napovedana stavka, od dneva napovedi stavke in med njo poskušati sporazumno rešiti nastali spor.

Stavkovni odbor tožilcev bo o nadaljevanju stavke odločal predvidoma prihodnji teden. Med tožilci obstajajo pozivi za zaostritev stavke, je dejala Prevolšek Rajić.

Poleg obeh ministrstev so se sestanka udeležili predsednik društva tožilcev Boštjan Valenčič, začasna vodja vrhovnih tožilcev oziroma namestnica generalnega državnega tožilca Mirjam Kline in predsednik Državnotožilskega sveta Harij Furlan.

Tožilci so se za stavko, ki je na potekala 31. januarja, odločili, ker vlada in državni zbor nista uresničila ustavne odločbe o sodniških plačah, na katerih temelji tudi višina plač tožilcev. Za tri ure so prekinili delo in s tem izrazili nasprotovanje vladi.