Informacijsko modeliranje gradenj v Sloveniji

Širši javnosti je metoda skoraj neznana, medtem ko jo v stroki obravnavamo že sedemnajst let. Akademiki še niso utegnili napisati poljudnih člankov na to temo. Uporaba računalniško zasnovane metode »informacijsko modeliranje gradenj« bo tudi v Sloveniji z veliko zamudo od 1. januarja 2025 zakonsko obvezna pri snovanju, načrtovanju, izvedbi, rabi, prenovah ... za vse javne gradnje. S kratico jo poimenujemo BIM (Building Information Modelling). Ta izraz so skovali na Stanfordski univerzi v Silicijevi dolini, svetovno znani porodnišnici naprednih, računalniško zasnovanih metod. Tudi v drugih jezikih kratice ne prevajajo, saj je v izvorni obliki že splošno priznana.

Metodo bodo morali uporabljati načrtovalci in izvajalci gradenj. Poznavanje metode je že »obvezno« za naložbenike oziroma naročnike gradenj. Zaradi koristi, ki jih mora dati uporaba te metode, jo naročniki gradenj zahtevajo od izvajalcev tudi za vse večje gradnje, ki jih sicer ne bo zavezovala zakonska obveza rabe. Poznavanje metode zelo koristi tudi uporabnikom gradnje in vsem deležnikom v postopkih pridobivanja soglasij k načrtovanim gradnjam. Slovenija je zadnja članica Evropske unije (EU), ki bo končno uzakonila rabo te najučinkovitejše metode obvladovanja gradenj: tudi pozna uvedba BIM je del zaznanega nazadovanja Slovenije na področju digitalizacije. Od kdaj je BIM obveza za javne gradnje v EU, na Norveškem in v Švici? V Nemčiji in na Norveškem od leta 2010, v Belgiji in na Finskem od leta 2015, na Irskem, Nizozemskem, v Švici in Veliki Britaniji od leta 2016, v Franciji od leta 2017, v Avstriji, na Danskem in v Estoniji od leta 2018, na Češkem in Slovaškem od leta 2021, na Hrvaškem od leta 2022 ...

Informacijsko modeliranje zgradb zajema predvsem področje arhitekture in gradbeništva, malo pa zanemarja druga področja graditeljstva, a ima BIM v strojegradnji in procesni tehniki daljšo tradicijo kot v gradbeništvu. FOTO: Fotodokumentacija Dela

Razložimo trojček besed oziroma črk v kratici BIM (Building Information Modelling). »Informacijsko« pomeni tudi »obvestilno«. Metoda nudi tako informacije kot obvestila – npr. o potrebnih gradnikih, njihovih virih, stroških, časovnem poteku itd. »Modeliranje« je prenos lastnosti objekta na model za boljše razumevanje. Model je stvaren ali virtualen in je prikaz načrtovane ali obstoječe gradnje. »Gradnja« (angl. building) ima dva pomena: »graditi« obsega vse postopke, opravila, aktivnosti, ki so potrebni, da zgradimo objekt. Poleg gradnje zgradb poznamo tudi cestogradnjo, strojegradnjo, jeklogradnjo, hidrogradnjo, gradnjo letal, gradnjo ladij itd. Drugi pomen besede »gradnja« je »zgradba«. Slovenska stroka je leta 2009 metodo poimenovala »informacijsko modeliranje zgradb (BIM)«. Tako poimenovanje zožuje BIM zgolj za potrebe ceha arhitektov in gradbenikov. Nekaj razprav je bilo potrebnih, da sem uveljavil »informacijsko modeliranje gradenj (BIM)«, ki zajema tudi rabo v drugih panogah: strojništvu, energetiki, prostorskem načrtovanju ... Končno je ta naziv dobilo tudi Slovensko združenje za informacijsko modeliranje gradenj (siBIM), na kratko Združenje siBIM.

Informacijsko modeliranje zgradb zajema predvsem področje arhitekture in gradbeništva, malo pa zanemarja druga področja graditeljstva – strojegradnjo, hidrogradnjo, energetiko, procesno sistemsko tehniko ..., a ima BIM v strojegradnji in procesni tehniki daljšo tradicijo kot v gradbeništvu. V Wikipediji boste našli: »BIM je proces, ki obsega ustvarjanje in obvladovanje (menedžment) digitalnih predstavitev stvarnih lastnosti objektov. BIM temelji na povezovanju strok in učinkoviti izmenjavi podatkov med ustvarjalci in deležniki gradnje. BIM omogoča sporazumevanje na integriranem virtualnem modelu, ki vsebuje podlage za proces – od zasnov in načrtovanja – do same izgradnje ter uporabe in vzdrževanja in razgradnje objekta.«

Predstavljajmo si tridimenzionalni objekt kot 3D-kocko. Tej kocki je dodana četrta razsežnost (4D): to je čas (za analizo časovnega poteka gradnje). Če dodamo še peto razsežnost (5D), analiziramo ekonomiko gradnje. BIM prinaša prednosti v primerjavi z drugimi metodami obvladovanja projektov gradenj (na načrtovalce, izvajalce inženiringa, projektne menedžerje ter na aktivne in pasivne uporabnike modelov BIM). Naštejmo prednosti: večja storilnost projektiranja (najlepši dokaz je bilo prvo slovensko tekmovanje BIMathlon, na katerem so v enem dnevu tekmovalni timi izdelali celovite BIM-modele); natančen model v fazi snovanja in načrtovanja; modeliranje variant; možnosti analize, študije izvedljivosti in simulacije izgradnje ter uporabe, obratovanja, vzdrževanja ali razgradnje objekta; lažje usklajevanje zaradi integracije gradnikov in procesov gradnje, posebno ob spremembah (zato je tudi lažje timsko delo različnih strokovnjakov na kompleksnih projektih); kakovostnejša projektna dokumentacija zaradi prikazov po plasteh, po gradnikih, montaže, obvladovanja bodoče izgradnje, pa tudi zaradi obratovanja, vzdrževanja, ogrevanja, varnosti in razgradnje.

Posebne prednosti ima uporaba BIM za naročnike gradenj – za naložbenike (investitorje), financerje gradnje (finančne institucije, banke) in državne organe, ki odločajo o soglasjih in dovoljenjih za gradnjo. O bodoči naložbi (investiciji) je več povezanih informacij kot pri drugih metodah, zato je več podlag za odločitve; več je razumevanja, več možnosti sprememb, iskanja različic – in zato lažja odločitev naročnika za izbrano varianto (celovite in analitične primerjave stroškov izgradnje, obratovanja in vzdrževanja, ključne informacije za izvedbo in obvladovanje gradnje, tudi primerjave s podobnimi gradnjami). BIM je odlično sredstvo za sporazumevanje med naročniki in ustvarjalci teh modelov.

Oblikujejo se novi poklici: BIM-specialist, BIM-koordinator in BIM-menedžer. Za vse te poklice je mogoče pridobiti tudi mednarodno priznani certifikat. FOTO: Blaž Samec/Delo

Seveda se največje državne gradnje (drugi tir, drugi predor Karavanke itd.) že izvajajo s podporo BIM.

Ali smo pripravljeni – so pripravljeni izvajalci? Kar nekaj inženirskih birojev je pripravljenih na uporabo BIM za javne gradnje. Vsi veliki infrastrukturni projekti se že izvajajo z uporabo BIM. Storitve z uporabo BIM ponujajo celo manjši arhitekturni biroji. Ali so pripravljeni kadri? Ustvarjalci BIM so specifični strokovnjaki: arhitekti, statiki, inženirji, dobavitelji opreme (open BIM-modeli), stroškovni inženirji in drugi. Vse slovenske univerze so že vključile predmet »Informacijsko modeliranje gradenj« v redne programe. Poleg tega je dovolj ponudb tečajev o BIM za strokovnjake, ki še ne poznajo te metode. Oblikujejo se novi poklici: BIM-specialist, BIM-koordinator in BIM-menedžer. Za vse te poklice je mogoče pridobiti tudi mednarodno priznani certifikat. Ali je pripravljena programska oprema? Gradnja zahteva timsko delo, ki je tako kompleksno, da tudi v svetu ni ponudnika, ki bi nudil celovito programje za BIM. Za uspešno delo je treba uporabiti najboljše programske izdelke za različna strokovna področja. Integracija teh programov poteka prek enotne, standardne izmenjave podatkov. V Sloveniji imamo zastopstva za vsa pomembna programska orodja BIM, ki nudijo storitve in potrebna izobraževanja.

Ali so pripravljeni tudi naložbeniki? Državna podjetja (npr. DRI, Dars, Eles …) imajo ustrezne službe, ki že obvladujejo velike investicije z uporabo BIM. Tudi zasebni investitorji morajo za učinkovito rabo BIM (načrtovanje za celotni življenjski krog gradenj) organizirati svojo skupino ustreznih poznavalcev tega modela. Kaj pa upravni organi, prostorski načrtovalci, organi za izdajo soglasij in dovoljenj za gradnjo – ali so pripravljeni? Bojim se, da bodo šibkejši člen v teh procesih.