Digitalizacija bo pripomogla k izboljšavam v gradbeništvu

Digitalizacija procesov v gradbeništvu je z novim gradbenim zakonom postala tudi zakonsko regulirana. To je področje projektiranja z digitalnimi platformami. Omenjeni zakon določa, da je pri projektih, ki so pomembni za državo, obvezna uporaba informacijsko podprtega projektiranja, kar pomeni obvezno uporabo tehnologije BIM (ang. building information modelling), to je tehnologije informacijskega modeliranja gradenj.

Da je to korak naprej pri digitalizaciji gradbeništva, poudarja Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala na GZS. Pri tem dodaja, da so to zdaj tehnologije BIM, bomo pa videli, kaj bo čez pet ali deset let. »Trudimo se, da bi bili sprejeti tudi podzakonski akti, ki bi te definicije tudi natančneje opredelili. Pričakujemo, da se bodo zadeve letos premaknile.«

Gradnja med peklom in nebom

Od januarja 2025 bodo morali biti vsi objekti javnega pomena projektirani s tehnologijo BIM, do takrat pa je treba čim natančneje v podzakonskih aktih, pravilnikih in podobnem razdelati, za koga vse in kaj točno velja, dodaja Matjaž Šajn, soustanovitelj združenja siBIM (Slovensko združenje za informacijsko modeliranje gradenj) in predsednik organizacije buildingSmart Slovenija, to je izpostave mednarodne organizacije buildingSmart, ki skrbi za razvoj odprtih standardov za digitalizacijo gradbeništva. Kot smo že omenili, so objekti javnega pomena tisti, ki jih financirajo, na primer, ministrstva, ne velja pa ta zahteva za občinske investicije.

Izobraževanje in certificiranje strokovnjakov

Digitalizacija, predvsem uvedba komunikacije BIM, bo precej pripomogla k izboljšavam v gradbeništvu, pravijo na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG). »Sedanji izziv je pravočasno usposobiti dovolj strokovnjakov, pri čemer sodeluje tudi ZAG, saj po programu buildingSmart Professional Certification – Foundation izvajamo izobraževanja BIM in certificiranje v slovenskem jeziku. Pripravljamo tudi slovar izrazoslovja s področja tehnologije BIM, ki bo izraze poenotil, da se bodo različni strokovnjaki med seboj lažje sporazumevali,« še dodajajo.

Trend v gradbeništvu je prehod na BIM pri vseh večjih objektih, pri državnih je to že obvezno. »Ker bo vse več strokovnjakov usposobljenih za delo z BIM, bo projektiranje lažje in bolj pregledno, rešitve pa cenejše in kakovostnejše. Sama uvedba BIM je odvisna od ponudnikov projektantskih storitev in naročnikov, ki jih je treba izobraževati o prednostih izdelave projektov v BIM. Izzivi v gradbeništvu so predvsem usposobljeni strokovnjaki s področja BIM za različna podpodročja,« še pojasnjujejo v ZAG.

Nujna je strategija razvoja kadrov

Digitalizacija se v gradbeništvu v zadnjih letih uveljavlja predvsem z uvajanjem informacijskega modeliranja gradenj (BIM). V pospešeno digitalizacijo pa nas sili tudi iniciativa Gradbeništvo 4.0, ki sledi principom sodobne industrializacije in vseevropske pobude Industrija 4.0, poudarjajo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL). »Pri tem je še posebno zanimivo dogajanje okoli uvedbe BIM-pristopa v različne faze gradbenih projektov, ki je našel svoj prostor tudi v novem gradbenem zakonu. To je bil tudi signal za gospodarstvo, da se je treba na tem področju izobraževati in napredovati.«

Ljubljanska Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL je leta 2022 postala tudi pooblaščeni izobraževalni center za izvajanje osnovnega strokovnega usposabljanja za pridobitev certifikata buildingSmart za projektiranje po metodi informacijskega modeliranja, ki z novim gradbenim zakonom postaja obvezno. Na začetku letošnjega leta so začeli uvajati izobraževanje, ki bo pokrilo vse vsebine, potrebne za uspešno opravljen izpit in pridobitev certifikata buildingSmart – Temeljna znanja. In kot še pojasnjujejo na omenjeni fakulteti, se trudijo zahtevane vsebine dodatno nadgraditi z vsebinami, ki so pomembne za razumevanje uporabe pristopa BIM v vsakodnevni praksi.

V Sloveniji je registriranih sedem izobraževalnih centrov, ki so že izdali certifikate prvim strokovnjakom. »Srednje šole in univerze sicer že producirajo inženirje, ki imajo nekaj tega znanja, srednje in starejše generacije pa tega znanja nimajo. In ker so danes številni inženirji vključeni v digitalizacijo, je dobro, da se jim ponudi tudi dodatno izobraževanje,« dodaja Matjaž Šajn. Poleg že omenjenega slovarja izrazoslovja želijo pripraviti tudi serijo priročnikov za uporabo tehnologije BIM za različne deležnike – za naročnike, projektante, arhitekte, izvajalce, vzdrževalce, upravljavce –, ker BIM ni pomemben le za samo projektiranje, ampak tudi pri upravljanju in vzdrževanju. »Po teoriji bi se namreč morali največji prihranki nastajati ravno v fazi upravljanja, ki je sicer najdaljša faza.«

Priprava pravilnikov in tehničnih smernic

Član komisije za kakovost in razvoj na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo UL je tudi Matjaž Šajn, sicer diplomirani gradbeni inženir in direktor podjetja CGS-Labs, ki se ukvarja z digitalizacijo gradbeništva in naravnega okolja. Gradbena panoga je, kot pojasnjuje, po vseh statistikah najslabše digitaliziranih panog, po drugi strani pa predstavlja velik delež BDP. »Država pa je tista, ki bi lahko veliko prihranila, če bi bili postopki v gradbenem sektorju bolj digitalizirani. V združenju siBIM in v organizaciji buildingSmart Slovenija si zato prizadevamo, da bi država regulirala to področje oziroma da bi se vsaj na področju javnih naročil denar racionalno porabljal.«

Slovenija in Hrvaška v ospredje postavljata železniške projekte

Tako zakonodaja kot pravilniki bi morali določati zahteve za izvajanje in projektiranje projektov po sodobnih tehnologijah. »Takšne zahteve bi morali postavljati tudi naročniki oziroma veliki investitorji, na primer Dars, Stanovanjski sklad RS, ministrstva za šolstvo in ministrstvo za zdravstvo, Slovenske železnice in tako dalje,« pravi Šajn in dodaja, da v njihovem združenju zato že vlagajo veliko prizadevanj v pripravo podlag za podzakonske akte, ki bodo uporabo tehnologije BIM bolje opredelili in naredili bolj življenjsko. Trenutno je to, kot pravi, preširok pojem, predvsem pa so projekti tudi zelo različni, zato je treba bolje razmejiti, za katere projekte je smiselno uporabljati BIM in za katere ne. Poleg tega je treba pripraviti tudi veliko tehničnih smernic in standardizacijo, za kar so zadolžene delovne skupine. Uvedli bomo veliko tehničnih podrobnosti.

»Zakon pravi, da bo gradbeno dovoljenje izdano v primeru, če je bil projekt narejen s tehnologijo BIM in nekdo bo moral o tem odločiti. Praktična vprašanja, ki jih bo treba rešiti, so torej tudi ta, kako bo uradnik v administraciji lahko strokovno presodil, ali je bila tudi res uporabljena tehnologija BIM,« še našteva Šajn. Glede vsega omenjenega so tudi na vezi s pristojnim ministrstvom, ki je nosilec zakona. »Nikakor si ne smemo privoščiti, da bi nam spodletelo in bi se datum za obvezno uvedbo tehnologij BIM še zamaknil na poznejši čas.«

Po kom se lahko zgledujemo?

Na vprašanje, katere države bi nam na tem področju lahko bile za zgled, Šajn odgovarja, da je to gotovo najprej Velika Britanija, ki je obvezno uporabo tehnologije BIM uvedla že leta 2016, tako da so zdaj že v drugi oziroma tretji fazi. »Sprejeli so program Digital Britain in naredili strateški načrt, kako s to tehnologijo prevladati v svetu. In dejansko tudi so, saj vsi uporabljamo njihove osnove. So pa po drugih državah različne prakse, v ZDA, na primer, tega nimajo uzakonjenega, ampak je gospodarstvo samo po sebi to sprejelo in začelo uvajati brez zakonodajne prisile. Pri nas je žal nujna prisila,« še pojasnjuje sogovornik in dodaja, da imajo v Nemčiji že od leta 2021 uvedeno obvezno uporabo teh tehnologij na področju infrastrukture.

Med bolj naprednimi so tudi skandinavske države, med nami primerljivimi pa so tudi Češka, Poljska, Avstrija, Švica in Estonija. In kot še dodaja, je Slovenija malenkost pred Hrvaško, druge države nekdanje Jugoslavije pa se bolj zgledujejo po nas. »Tudi v sodelovanju z njimi imamo priložnost, da svoje znanje plasiramo širše v regiji, saj je v jugovzhodni Evropi Slovenija na tem področju vodilna država.«

Pobuda za slovenski forum BIM

Združenje siBIM je dal tudi pobudo za ustanovitev slovenskega foruma BIM, ki bo posvetovalno telo za vse pomembne deležnike, ki se tudi želijo aktivno ukvarjati z omenjenimi zadevami, na primer Inženirska zbornica, Zbornica arhitektov, GZS, univerze in tako dalje. »Na tem forumu bomo usklajevali aktivnosti, da bomo imeli usklajene predloge tudi z ministrstvi in da se ne bi zgodilo, da bi naš predlog izpodbijali arhitekti. Prvi sklic foruma bo predvidoma marca,« še napoveduje Matjaž Šajn.

Nastale bodo tudi različne delovne skupine po vzoru delovne skupine za certificiranje strokovnjakov za BIM, ki je bila ustanovljena pred letom in pol ter ki je tudi pripravila in prevedla izobraževalne programe, saj vse poteka v slovenskem jeziku.

Slovenija pa bo sredi junija gostila tudi skupščino Building Smart International, ki se je bodo udeležili predstavniki vseh držav, kjer se aktivno ukvarjajo z digitalizacijo gradbeništva.

V naši državi bi si sicer želeli boljšega povezovanja med gospodarstvom in izobraževalnimi institucijami, saj je, kot pravi Šajn, premalo ljudi iz gospodarstva in industrije, ki bi prinašali novosti in izobraževali. Je pa seveda pohvalno, da imajo tudi naše univerze zanimive programe, na ljubljanski gradbeni fakulteti izvajajo mednarodni izobraževalni program BIM A+, ki privablja veliko tujih študentov. Kot zanimivost še dodaja, da je svetovna organizacija za mostove ugotovila, da šole po svetu ne dajo dovolj praktičnih izkušenj in napotkov študentom, zato so ustanovili svojo akademijo.