Gradbeništvo želi svoj direktorat

Gradbeništvo kot eden največjih multiplikatorjev in nosilcev BDP še vedno nima svojega direktorata na resornem, to je gospodarskem ministrstvu, čeprav ga imajo precej manjše panoge po obsegu prihodkov, številu zaposlenih in tudi po dodani vrednosti, zato je GZS dala že več pobud za to, poudarja Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala na GZS.

To bi, kot še pravi Ficko, omogočilo neposreden stik med državo in panogo, s tem pa tudi reševanje problemov, ki obema stranema povzročajo težave. »Skupnih nalog je namreč zelo veliko, od priprave učinkovite zakonodaje, ki bi panogi omogočila večjo učinkovitost ter ekonomski in tehnološki razvojni potencial, do reševanja vprašanj, povezanih s socialnim statusom panoge, kot so ustanovitev paritetnega sklada, vzpostavitev realnih, ne dampinških pogojev poslovanja, statusa javnih naročil in podobno,« je naštel Gregor Ficko.



Da je gradbeništvo tako močan dejavnik na slovenskem trgu, da bi svoj direktorat že zdavnaj potreboval, se strinja tudi direktor Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) Aleš Žnidarič in dodaja, da pa je za reševanje izzivov v gradbeništvu potrebna koordinacija, ki presega okvir enega ministrstva.

»Poleg ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, kamor bi sodil kot gospodarska panoga, vključno z dajanjem gradbenih proizvodov na trg, bi morali biti vključeni vsaj še ministrstvo za okolje in prostor, kjer poteka umeščanje v prostor, ter ministrstvo za obrambo z vidika zaščite ljudi in premoženja v primeru potresa in požara. In seveda ministrstvo za infrastrukturo z vidika transportne infrastrukture, energetike in rabe energije v stavbah, ter ministrstvo za zdravje za vprašanja, povezana z zdravim bivalnim okoljem. Očitno gradbeništvo potrebuje svoj direktorat, ki bo poskrbel za učinkovito medresorsko usklajevanje med gradbeništvom, okoljem, gospodarstvom, kmetijstvom in infrastrukturo.«

Tudi na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer se izvajalci del v gradbeništvu združujejo v več strokovnih sekcijah (gradbinci, krovci, fasaderji, inštalaterji, zaključna dela …), menijo, da bi ustanovitev direktorata za gradbeništvo lahko pomembno pripomogla k neposrednemu stiku med državo in panogo ter s tem povezano k uspešnejšemu reševanju problemov v panogi.
 

Uvajanje zahtevnejših digitalnih vsebin

Najočitnejši zaostanek panoge v primerjavi s konkurenco v tujini je digitalizacija. In kaj je pri tem največja ovira? Pametna gradnja je področje, ki se zelo hitro razvija. Pri tem načelno zaostajamo, pojasnjuje direktor ZAG Aleš Žnidarič, ker nismo pripravljeni na začetni vložek v znanje ter nimamo postavljenih jasnih ciljev in zahtev.

In dodaja, da imajo tudi druge države težave pri uvedbi digitalnega gradbeništva. Digitalizacija, ki bo prinesla izjemne prednosti investitorjem in izvajalcem, bo v gradbeništvu povzročila velike spremembe, na te pa številni akterji še niso pripravljeni in jih niti ne želijo.

»Če smo še nedavno z informacijami podprto modeliranje BIM razumeli kot ključni dejavnik digitalnega gradbeništva, je to zdaj postal digitalni dvojček, ki povezuje digitalni in fizični svet s pomočjo senzorike in krmiljenja. Cilj pametnega doma je omogočiti uporabniku zdravo, stimulativno in udobno grajeno okolje. Podobno je s senzoriko podprto spremljanje stanja in proaktivno načrtovanje ukrepov ključ do učinkovitega in za uporabnika čim manj motečega vzdrževanja infrastrukture. Vse te aktivnosti bo vedno bolj podpirala umetna inteligenca,« še pravi Aleš Žnidarič.



Tudi na OZS poudarjajo, da gradbeništvo vstopa v digitalizacijo predvsem preko uvajanja zahtevnejših digitalnih vsebin, kot jih prinaša tehnologija BIM​. Pristop BIM (ang. building information modelling, informacijsko modeliranje gradenj) je, pojasnjuje Janko Rozman, sekretar sekcije gradbincev, sekcije kleparjev krovcev in sekcije inštalaterjev energetikov na OZS, v tujini čedalje bolj prisoten na vseh področjih gradbeništva, arhitekture, geodezije, geologije, strojništva in elektrotehnike.

»Investitorji namreč ugotavljajo, da uporaba BIM v fazi načrtovanja poenostavi in poceni izvedbo gradnje. Tudi upravitelji in lastniki objektov so začeli spoznavati, da detajlni model BIM objekta pozneje lahko uporabijo za zniževanje stroškov upravljanja objektov.«

In kot še pravijo na OZS, je naša država sprejela akcijski načrt uvedbe digitalizacije na področju grajenega okolja v RS, ki kljub začetnemu zaostanku za preostalim delom EU predvideva dokaj dolgo uvajalno obdobje modela BIM ​, ki naj bi pri nas potekalo od 2018 do leta 2023 (nekih posebnih aktivnosti na tem področju ni opaziti).

Širša implementacija modela pa naj bi potekala po letu 2023, saj je za takrat predvidena obvezna uporaba tehnologije BIM na vseh javnih objektih tudi v Sloveniji. Z osnovnim informiranjem in usposabljanjem o uporabi tehnologije BIM so, kot še pravi Janko Rozman, samoiniciativno začeli tudi v strokovnih sekcijah pri OZS, žal pa za zdaj še ni bilo zaznati kakšnega predloga pomoči oziroma interesa za uvajanje digitalizacije v gradbeništvo s strani pristojnih institucij.

Eden izmed ključnih izzivov pri digitalizaciji gradbeništva je tudi kadrovska podhranjenost, še dodaja direktor ZAG Žnidarič. »Poklic klasičnega gradbenika postaja vse manj zanimiv. Gradbeni sektor bo moral pritegniti kompetentne ljudi s specialnih področij, kot so informacijske tehnologije in umetna inteligenca, ki bodo z interdisciplinarnim sodelovanjem ne samo zagnali, ampak tudi usmerjali razvoj. Ključna pri tem bo posodobitev izobraževalnih programov, od osnovne šole dalje.«
 

Nujne so spodbude in ustrezna zakonodaja

Temeljni trend je usmerjenost k človeku in okolju oziroma k trajnostni, do človeka prijazni gradnji. In k zavedanju, da sta pretirano varčevanje in neupoštevanje celotnega življenjskega cikla v fazi načrtovanja in gradnje zelo kratkovidna, saj bo stavba manj prijazna za bivanje, poleg tega bodo stroški vzdrževanja po pravilu precej višji, pojasnjuje direktor ZAG Žnidarič. In dodaja, da zelo podobno velja za velike infrastrukturne objekte. »V tujini se dokazano povečuje raba do okolja prijaznih izdelkov. Tudi pri nas bo treba pravočasno stopiti na vlak optimizacije proizvodnje in investiranja v okoljske analize proizvodov. Ker so to procesi, ki trajajo nekaj let, bo čez pet let lahko že prepozno.«



Po besedah Aleša Žnidariča moramo pospešiti procese digitalizacije gradnje (BIM), digitalnih dvojčkov in umetne inteligence, ki bodo znatno prihranili v procesih gradnje in vzdrževanja. S tem se bo tudi povečala konkurenčnost slovenskih podjetij. »Na digitalizacijo lahko navežemo tudi tako imenovane AAL (ang. ambient assisted living), ki bo v veliko pomoč starajočemu se prebivalstvu. Brez dvoma moramo izkoristiti potenciale lesne gradnje, kjer bi na določenih področjih slovenska podjetja lahko prevzela tudi vodilno vlogo.

Ne nazadnje moramo intenzivneje začeti uporabljati nove materiale in tehnologije, ki precej povečajo trajnost in uporabnost objektov. Posledično so vzdrževalni ukrepi izvedeni bistveno hitreje in bolj do okolja prijazno, kar ugodno vpliva na nas uporabnike in je dolgoročno bistveno bolj finančno učinkovito.« In kot še pravi direktor ZAG, v Sloveniji imamo znanje, tehnologije in možnosti, treba je pripraviti še ustrezno zakonodajo in ponuditi ustrezne spodbude, podobne tistim iz drugih razvitih držav.
 

Za dolgoročno trajnostnost panoge

Na OZS so še spomnili, da se razmere v našem gradbeništvu pomembno razlikujejo od razmer v vseh razvitih in večini drugih držav EU tudi po tem, da te imajo na gradbenem področju delujoče tako imenovane paritetne sklade. »Zaradi določenih značilnosti gradbene industrije imajo socialni partnerji (sindikati in združenja delodajalcev) pomembno vlogo pri organiziranju in nadzorovanju panoge.

Njihova vloga ni omejena samo na nekatere tradicionalne elemente, na primer na plače, delovne pogoje, varnost in zdravje pri delu ter socialno varstvo, ampak si prizadevajo tudi za uveljavitev dolgoročne trajnostnosti gradbene panoge. Paritetni skladi so zelo razširjeni v zahodnih državah EU.

Ustanovijo jih in jih upravljajo socialni partnerji, seveda s pomočjo države, sicer pa paritetni skladi pogosto dopolnjujejo vladne mehanizme, zlasti na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, varnosti in zdravja pri delu, poklicnih pokojnin, začasne brezposelnosti in zimske sezone ter sistema plačanega dopusta. Kljub prizadevanjem tako OZS kot GZS pa v Sloveniji na tem področju že več let stojimo na mestu.«