Digitalizirano in zeleno gradbeništvo pomembno za razvoj panoge

Slovenska gradbena podjetja so po znanju, opremljenosti in obvladovanju tehnologije gradnje na ravni gradbene panoge evropsko najrazvitejših držav. Zagotovo pa bo treba narediti določene korake naprej pri digitalizaciji panoge.

»In to ne toliko v projektivi, kjer smo že naredili kar velike korake, ampak predvsem v gradbeni izvedbi in kasneje v fazi upravljanja in vzdrževanja objektov,« poudarja Gregor Ficko, direktor Zbornice za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala (ZGIGM) pri GZS. Na področju digitalizacije gradbene panoge se zadeve že premikajo na bolje, a je pred nami še kar nekaj dela. »To pa ni samo naloga gradbene panoge, ampak tudi države, ki mora to urediti s predpisi. Z novim gradbenim zakonom smo tudi regulirali obvezno uporabo digitalnih platform za projekte državnega pomena, kar bo dobro vplivalo na potek stvari.«

Infrastrukturni projekti v Sloveniji in na Hrvaškem v velikem razmahu

Informacijsko modeliranje gradenj

Nekatere države, predvsem zahodnoevropske, so v digitalizaciji gradbene panoge, kot pravi Ficko, zagotovo pred nami, saj se je ta pri njih tudi prej začela. »Kljub temu pa smo na zbornici optimisti, tudi glede na procese, ki so se zgodili v zadnjih dveh letih. Verjamemo, da bomo v prihodnjih treh do štirih letih nadomestili ta razkorak, tako da ne bo več bistvenih razlik v primerjavi z drugimi državami.«

Tudi direktor Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) Aleš Žnidarič se strinja, da bo novi gradbeni zakon, ki se bo začel uporabljati s 1. junijem in ki predvideva obvezno rabo tehnologije BIM (ang. building information modelling, informacijsko modeliranje gradenj), digitalizacijo zagotovo pospešil. »Na ZAG sodelujemo pri oblikovanju izobraževanj za strokovnjake BIM, v pripravi so tudi podporni dokumenti, ki bodo udeleženim v procesu gradenj omogočali uporabo digitalnih pristopov in veliko učinkovitejše ravnanje z informacijami v celotnem življenjskem ciklu,« pojasnjuje Aleš Žnidarič in dodaja, da digitalizacija bistveno spreminja, lajša in pospešuje načine zajema prostorskih informacij in obdelavo podatkov na obstoječih objektih.

Za nadaljnji dolgoročni razvoj gradbene panoge je neizogibno zeleno gradbeništvo, ki upošteva zakonitosti krožnega gospodarstva, predvsem večkratno uporabo gradbenih materialov in drugih reciklatov, ki se uporabljajo pri gradnjah. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

»Upravljavca slovenskega cestnega omrežja Dars in DRSI sta prav tako prepoznala prednosti digitalizacije pri spremljanju stanja mostov in viaduktov. Zavod za gradbeništvo pa v okviru razvojno-raziskovalnih nalog razvija sistem meritev in prepoznavanja poškodb z brezpilotnimi letalniki, skladno z zadnjimi svetovnimi trendi. To je odličen poligon za testiranje novih načinov meritev ter digitalnih sistemov za zajemanje in obdelavo podatkov, ki jih bo mogoče prenesti na celotno cestno omrežje,« še pojasni direktor ZAG Aleš Žnidarič.

Janko Rozman, sekretar Sekcije gradbincev, Sekcije kleparjev in krovcev ter Sekcije inštalaterjev in energetikov na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), pa pove, da je digitalizacija v glavnem prepuščena samoiniciativi posameznih akterjev in poteka predvsem v fazi načrtovanja oziroma projektiranja gradbenih projektov. »Nekoliko lažje je pri večjih gradbenih podjetjih, medtem ko je pri manjših izvajalcih del na gradbenih objektih v ospredju spopadanje z vsakodnevnimi težavami pri izvajanju del, predvsem z birokratskimi ovirami in kadrovskimi težavami, in o digitalizaciji ponavadi razmišljajo šele, ko je nujno.«

Pomembnost trajnostne gradnje

Za nadaljnji dolgoročni razvoj gradbene panoge pa je po besedah Gregorja Ficka gotovo neizogibno zeleno gradbeništvo, ki upošteva zakonitosti krožnega gospodarstva – predvsem večkratno uporabo gradbenih materialov in drugih reciklatov, ki se uporabljajo pri gradnjah.

Trajnostna gradnja pomeni širše zavedanje, da bodo naši okoljski odtisi v breme našim potomcem, pa pravi Katja Malovrh Rebec, vodja Laboratorija za toplotno zaščito in akustiko na Zavodu za gradbeništvo Slovenije. »Prizadevamo si za to, da bi jim planet zapustili v stanju, kot smo ga dobili, torej kot prijeten, zdrav in varen kraj za bivanje. Inovativni pristopi h gradnji omogočajo boljše razmere za bivanje v stavbah in hkrati smotrno rabo energije in naravnih virov ter posledično ohranjanje naravnega okolja.«

Celovite rešitve za končne uporabnike

Poleg tega, da so objekti grajeni varno, je energijsko učinkovita gradnja postala bistvena zahteva. Tudi zato, še poudarja Katja Malovrh Rebec, ker vpliva na udobje bivanja in zaradi mesečnega plačevanja stroškov zadeva vsakega upravljavca objekta. »Zavedanje o teh tematikah je precejšnje, vendar se prepletajo številni faktorji, ki jih je treba upoštevati uravnoteženo in celostno. Potreben je širši pogled na celoto, saj gre za dolgoročne vplive, ki daleč presegajo trenutne koristi posameznika,« sklene sogovornica.