BIM odpira možnosti bolj trajnostne gradnje

Digitalizacija vse bolj vstopa tudi v gradbeništvo, ki na tem področju močno zaostaja za drugimi dejavnostmi. To se odraža tudi v novi slovenski gradbeni zakonodaji, ki za nekatere vrste objektov določa obvezno uporabo metodologije BIM (informacijsko modeliranje gradenj). Uvajanje BIM je večstopenjski proces za digitalno projektiranje in gradnjo.

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je v sodelovanju z družbo Xella porobeton pred kratkim organiziralo strokovno srečanje na temo digitalizacije v gradbeništvu, namenjeno udeležencem iz gradbene in arhitekturne stroke. Predavatelji so projektiranje po konceptu BIM predstavili tudi v luči nove gradbene zakonodaje, izpostavili primere iz prakse ter predstavili nova orodja, ki omogočajo natančno geometrijo objektov 3D v prostoru. Predavanja so prispevali strokovnjaki z Zavoda za gradbeništvo (ZAG) ter iz družb Xella Slovenija, Pilon AEC, Knauf Insulation, iProstor, Elea iC in Infracor, inženirjem projektantom in arhitektom iz vrst IZS in ZAPS pa sta zbornici za strokovno izpopolnjevanje dodelili kreditne točke.

Nov koncept projektiranja v gradbeništvu po metodologiji BIM se je začel uveljavljati v prejšnjem desetletju, kar je omogočilo hitrejšo in učinkovitejšo gradnjo objektov ter njihovo cenejše vzdrževanje. To je hkrati pomenilo tudi začetek procesa digitalizacije gradbenega sektorja.

Pri nas so leta 2015 ustanovili slovensko združenje za informacijsko modeliranje gradenj siBIM, ki ima danes več kot 200 članov. Udeležencem posveta ga je predstavil Mitja Cizej, član upravnega odbora združenja ter direktor podjetja iProstor. Skupaj z Združenjem za svetovalni inženiring pri GZS so pripravili Večstopenjski načrt za digitalno projektiranje in gradnjo, ki naj bi ga sprejela nova vlada. Za uvajanje informacijskega modeliranja gradenj BIM je zelo pomembna tudi standardizacija, zato je bil pri SIST ustanovljen tehnični odbor, kjer imajo člani siBIM možnost sodelovati pri nastajanju novih standardov, o njih razpravljati in jih sprejemati.

Na področju digitalizacije grajenega okolja je za učinkovito izmenjavo digitalnih informacij pomemben zlasti razvoj odprtih standardov BIM (OpenBIM), kot so IDM, BCF, MVD ter IFC, za njihovo uveljavitev pri nas pa v okviru siBIM skrbi delovna skupina buildingSMART Chapter Slovenija. Prav tako pri nas deluje delovna skupina za profesionalno certificiranje, ki pripravlja učne materiale in izpite v slovenščini (izobraževanja in certificiranja bodo stekla letos jeseni). Lani je bila ustanovljena še posvetovalna skupina, ki jo sestavlja deset uglednih specialistov za BIM. Ti obdelujejo novi gradbeni zakon, BIM-zahteve pri razpisih ter pripravljajo BIM-priročnike.

V uvajanje BIM v Sloveniji je vključena tudi Inženirska zbornica Slovenije. Ta je podprla izdelavo priročnika, ki je v pomoč naročnikom pri pripravi ustreznih razpisov za implementacijo BIM-pristopa za gradnje.

V novem gradbenem zakonu BIM omenja le 39. člen, in sicer za objekte javnega pomena, ki jih financira država. V treh letih od uveljavitve zakona se bodo tako po 1. januarju 2025 gradbena dovoljenja za te objekte odobrila le ob pogoju, če bo projekt načrtovan po metodologiji BIM.

Program Archicad in analize LCA

Pri projektiranju BIM se v arhitekturi in gradbeništvu že več let uporablja program Archicad, ki ga je predstavil Gorazd Rajh iz družbe Pilon AEC. Program Archicad, ki je eden najbolj razširjenih BIM-rešitev na svetu, ponuja izračun energijske učinkovitosti stavbe ali energetskih potreb bodoče stavbe, medtem ko analiza LCA upošteva še vsebnost CO₂ v gradbenih materialih (od njihovega nastanka ter do zaključka življenjskega cikla stavbe) ter popis konstrukcijskih materialov in stavbnega pohištva.

Letos bo na voljo program Archicad 26, saj si Evropska unija prizadeva vanj vključiti še okoljske informacije, s katerimi bodo opremljene tudi BIM-knjižnice. V podjetju že pripravljajo orodje, s katerim bodo projektanti s pomočjo modela v programu Archicad za projektirano stavbo hitro in enostavno pripravili tudi analizo LCA.

Glavno vodilo načrtovanja BIM je pri projektu ustvariti tudi dodano vrednost. FOTO: GBC Slovenija

Na številne prednosti projektiranja s pomočjo informacijskega modeliranja gradenj BIM ter digitalizacije v gradbeništvu opozarjajo zlasti strokovnjaki na Zavodu za gradbeništvo, ki je pri nas osrednja institucija, ki povezuje industrijo, raziskovalce in odločevalce.

Vodja laboratorija za toplotno zaščito in akustiko Katja Malovrh Rebec je opozorila, da so se v gradbenem sektorju predolgo osredotočali le na izdelavo analiz stroškov življenjskega cikla (Life Cycle Costing, LCC) za potrebe analiz vplivov na okolje (Life Cycle Assessment, LCA). Za ocenjevanje vplivov življenjskega cikla stavb pa pri nas šele dobro razvijamo orodja, ki bodo podlaga za sprejetje ustreznih ukrepov.

Z analizami LCA je mogoče pridobiti oceno vpliva gradnje objekta na okolje ter predvideti tudi razna tveganja pri ohranjevanju okolja in virov. Analiza LCA bo kmalu postala tudi obvezen del projektne dokumentacije pri gradnji novih stavb. Z digitalizacijo se bo mogoče izogniti morebitnim napakam in izgubljenim podatkom. V Sloveniji si v združenju siBIM prizadevajo za združitev v eno podatkovno okolje (IFC, OpenBIM), v katerem bi različne verzije programov lahko medsebojno komunicirale, izmenjava podatkov pa bi bila bolj kakovostna. Odprto informacijsko modeliranje zgradb tako predstavlja moderen način za izboljšanje projektne dokumentacije, izmenjavo informacij ter sodelovanje deležnikov v gradbeništvu.

Projektiranje BIM v praksi

»Ker so pri nas potrebe po hitri in učinkoviti trajnostni gradnji vse večje, na trgu pa kronično primanjkuje kakovostne delovne sile, smo v Xelli uvedli kar nekaj novosti,« je povedal gradbeni inženir Miloš Kmetič. »Razvili smo nov sistem hitre gradnje z bloki Ytong Jumbo, ki so kar trikrat večji kot klasični in omogočajo kar 25-odstotni prihranek časa gradnje. Vpeljava velikoformatnih elementov, s katerimi že narekujemo nove trende pri masivni gradnji, omogoča tudi 3D-načrtovanje ter gradnjo praktično brez odpadnega materiala,« je pojasnil.

Dodal je še, da se z BIM-načrtovanjem za oceno naložbe v gradnjo hiš vključujejo že v začetnih fazah projektiranja. Med novostmi so tudi po meri izdelani stenski paneli za predelne stene za večstanovanjske, nestanovanjske in poslovne zgradbe ter prva okoljsko nevtralna blagovna znamka Multipor, za katero so v BIM zajeti vsi potrebni podatki, lastnosti in ključne številke, ki so upoštevani tudi pri obračunih ali opremi.

Gradbeni inženir Rok Karmuzel je udeležencem predstavil objekt Knauf Insulation Experience center (KIEXC), ki je bil v letu 2018 pri nas prva novozgrajena stavba s certifikatom DGNB (dodeljuje ga nemško združenje za trajnostno gradnjo) ter eden prvih pilotnih projektov v Sloveniji, vrednoten po evropskem okviru trajnostnih kriterijev Level(s) ter dodatnih trajnostnih merilih Active House.

Knauf Insulation Experience center (KIEXC) je bil leta 2018 ena prvih trajnostnih stavb, načrtovana z BIM. FOTO: GBC Slovenija

Trajnostno stavbo so načrtovali po metodologiji BIM, kar je omogočalo dobro pripravo projekta že pred samo gradnjo. Projektiranje po BIM je izjemno pomembno tako za fazo načrtovanja kot tudi poznejšega obvladovanja stroškov gradnje stavbe in njenega vzdrževanja. Pri načrtovanju so uporabljali svoje BIM-knjižnice (Archicad, Revit), v katerih so navedene vse karakteristike uporabljenih materialov (EPD), kar je tudi podlaga za pripravo analiz za vrednotenje objekta.

Z informacijami v modelih, na katerih temelji BIM, jih lahko tudi nadgradimo in uporabljamo za dodatne analize, kot so medsebojna preverba modelov, terminsko in stroškovno načrtovanje gradnje ter upravljanje grajenega okolja. Glavno vodilo načrtovanja BIM pri projektu je ustvariti dodano vrednost. Matic Skalja in projektant Aleš Dolenec iz družbe Elea iC sta predstavila proces, prednosti in specifike modeliranja BIM za projekt MSU – Muzeja sodobne umetnosti Bled, ki je trenutno v izgradnji.

Nova orodja za natančno geometrijo objektov

Sodobna tehnologija omogoča vse hitrejši in natančnejši zajem podatkov. Matic Ledinek iz družbe Infracor je prispeval predavanje o oblakih točk (Point Cloud), ki so najboljša povezava med realnostjo in modelom BIM, s katerimi je mogoče zajeti natančno geometrijo 3D-objektov v prostoru.

Oblaki točk so vsestransko uporabni, tehnologija in oprema za njihov zajem pa postajata vse bolj dostopni. Tudi programska oprema omogoča vse več možnosti za obdelavo oblakov točk, več možnosti njihove uporabe pa bo omogočila še umetna inteligenca.