Brezobzirni posek dreves na Viču

Za fakultetnimi zgradbami (fakultet za matematiko ter fiziko in mehaniko) na Jadranski ulici se razprostira močno zarasla divjina, kamor sem se večkrat hodila sprehajat, predvsem zaradi mogočnih dreves, ki so jo krasile.

Pred nekaj dnevi pa sem naletela na močno mehanizacijo in delavce, ki so se lotili podiranja teh dreves, češ da bo na tem mestu (še eno) parkirišče. Mogočna debla, nekatera skoraj meter v premeru, zdaj razsekana čakajo na nadaljnjo usodo.

Če bi bilo to kje na bolj vidnem mestu, bi se gotovo našla skupina okoljsko zavednih meščanov, ki bi se postavila drevesom v bran in poskušala preprečiti posek.

Nehote mi prihaja na misel legenda, ki sem jo slišala med potovanjem po južni Indiji, kako so se prebivalci privezali na drevesa in bili pripravljeni žrtvovati svoje življenje, da bi rešili drevesa. Pa saj bi nas tudi v današnji razsvetljeni dobi morale prepričati raziskave, kako že nekaj dreves med bloki poveča kakovost zraka in zmanjša obolevnost prebivalcev in bi nam že zato prav vsako drevo moralo predstavljati dragocenost.

Kakšna bo usoda preostalega dela zelene divjine? Možno in zaželeno bi jo bilo kultivirati v rekreacijski park za uporabnike sosednjih megastavb – poleg fakultet so v neposredni bližini tudi sedeži raznih podjetij in upravnih institucij – ali pa se bomo ob sedanji kratkovidni miselnosti srečali z le še enim ogromnim parkiriščem več?