Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Pisma bralcev

Bosanski rudarji

Predsednik Vlade Federacije BiH jim pravi heroji, plačujejo pa jih ne, kot je treba.
Pred desetletji je Slovenija iz BiH in drugih republik »uvozilia« vsaj 2000 rudarjev. Na fotografiji rudar v rudniku lignita Mramor pri Tuzli leta 2008. Foto Jože Suhadolnik/Delo
Pred desetletji je Slovenija iz BiH in drugih republik »uvozilia« vsaj 2000 rudarjev. Na fotografiji rudar v rudniku lignita Mramor pri Tuzli leta 2008. Foto Jože Suhadolnik/Delo
Matjaž Cerovac, nekdanji direktor podjetja RGD-Trbovlje,Letuš
14. 1. 2022 | 05:00
14. 1. 2022 | 08:20
2:49

V Delu sta bila objavljena zanimiva članka novinarja Novice Mihajlovića o bosanski energetiki oziroma energetiki nasploh: Neznosna lahkotnost rožljanja s secesijo in orožjem (15. decembra, stran 6) in Razogljičenje bo naravno, z razpadom termoelektrarn (10. januarja, stran 6).

Nevidni heroji rudarji – tako imenuje po zapisu novinarja Novice Mihajlovića svoje rudarje predsednik Vlade Federacije BiH, v državi, kjer je izvoz elektrike glavna izvozna postavka. Kljub temu rudarjev ne plačujejo, kot je treba, zato ti stavkajo.

Zadeva me spominja na Slovenijo pred 40, 50 leti, ko se je izvajal velik pritisk na slovenske premogovnike, da se poveča proizvodnja na vse možne načine, zato smo iz BiH in drugih republik »uvozili« vsaj 2000 rudarjev, da smo lahko zadostili potrebam države po premogu, pa ne le v Sloveniji, rudarji-gradbeniki smo gradili tudi nemške rudnike, kjer je prav tako primanjkovalo delovne sile, zraven pa se še ukvarjali z gradnjo predorov. Potem so prišla črna leta in zapiranje rudnikov, razpad države in borba za preživetje.

Premogovnike je država zapirala v skladu s programom zapiranja, rudarsko-gradbena samostojna podjetja pa smo se morala boriti za preživetje brez kakršnekoli pomoči države, le s pomočjo tujih partnerjev, premogovnikov in gradbenih podjetij v Zvezni republiki Nemčiji in Švici. Brez bosanskih rudarjev nam ne bi uspelo preživeti krize, saj so bili pripravljeni sprejeti vsako delo ob znanem bosanskem smislu za humor.

Sicer pa bom nadaljeval s politiko EU ter Slovenije glede zapiranja premogovnikov. Kot je zapisal novinar Mihajlović, se ne v BiH, Poljski, Španiji, Rusiji in še kje v Evropi ne mudi z zapiranjem premogovnikov, saj se strokovnjaki zavedajo, da sta veter in sončna energija negotovi stalnici, pa tudi hidroelektrarne ob suši bolj počivajo, kot proizvajajo elektriko, zato bi bilo pri nas treba upočasniti zapiranje zadnjega premogovnika v Velenju ter predvsem izkoristiti vse premogovne zaloge iz že odprtih kopov, teh pa je za še vsaj 25 let. Hkrati bi bilo treba delati na vrtanju za termalno energijo, tudi s frakturiranjem seveda. Izkoristiti pa je treba tudi vse obstoječe rezerve plina v prekmurski regiji.

V tem času je treba naše rudarje usposobiti za rudarsko-gradbena dela v gradnji predorov, ki bodo stalnica tudi v bodoče, ter temu primerno posodobiti rudarsko zakonodajo v obliko, ki smo jo že imeli pred 30 leti, da nam ne bodo predorov gradili tujci.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine