Nahajališča litija v Srbiji so opustošila vasi, sprla sosede in podžgala bes nad nepreglednim delom vlade.
Galerija
Miladina Đurđevića, ki ureja okolico cerkve v vasi v bližini Loznice skrbi, v kakšnem okolju se bodo znašli, ko bodo namesto spokojnih sosednjih vasi in gozdov iz svojih domov gledali na opustel siv rudnik. FOTO: Voranc Vogel/Delo
V nadaljevanju preberite:
Odpeljali smo se na zahod Srbije, kjer rudarska multinacionalka Rio Tinto pripravlja teren za izkopavanje velikanskih zalog litija. Našli smo vasi duhov, odkupljene hiše so izpraznjene, brez streh in stavbnega pohištva pa delujejo srhljivo, kot tarča natančnega raketiranja.
Iz skopih pogovorov z nekaj lokalnimi prebivalci je očitno, da si ljudje ne upajo javno govoriti o tem, kaj jih moti, načeti so odnosi med ljudmi, nekateri so za svoje hiše dobili več, drugi manj. Nekateri ne bodo dobili ničesar, drugi ničesar niti nočejo, želijo si le, da rudnika tam nikoli ne bi bilo in opozarjajo, da litija ni mogoče jesti ter, da si ne želijo biti žrtveno jagnje evropske zelene tranzicije.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji