O koncu premogovništva med rudarji

Čustvena razprava na izredni seji velenjskega mestnega sveta o osnutku nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranju premogovnih regij se je po več urah razprave končala z več zahtevami. Velenjčani od države pričakujejo najmanj pet tisoč primerljivih delovnih mest, zanesljiv nadomestni toplotni vir, podporo projektom v vrednosti 1,1 milijarde evrov. Argumenti predstavnikov ministrstva za infrastrukturo, da je edina sprejemljiva letnica zaprtja premogovnika 2033, jih niso prepričali.

»Neizogibno je, da je era premogovništva končana in da se moremo tega prej ali slej zavedati,« je dejal državni sekretar Blaž Košorok. Poudaril je, da je letnico izstopa iz premoga, ki jo je vlada določila na leto 2033, treba določiti: »V skladu za pravičen prehod je 235 milijonov evrov. Gre le za prvo obdobje 2021–2026. Bolj ko bomo odlagali odločitev v neko nedoločljivo prihodnost, manj bo sredstev. Slišal sem očitek, da je premalo sredstev. Ampak to sta dve hidroelektrarni in pol! Poleg tega je z razpisom na ta denar mogoče dobiti milijardo evrov.«



Tina Seršen z ministrstva je pojasnila, da je skoraj gotovo cilj EU popolno razogljičenje do leta 2040. Dodala je, da je bilo predvideno, da bo leta 2020 cena emisijskih kuponov 20 evrov, zdaj pa je 43 evrov za tono. Poudarila je, da po letu 2030 le še pet držav članic EU načrtuje uporabo premoga, le še pet držav članic ni določilo letnice izstopa, na ministrstvu želijo, da bi Slovenija to storila še pred predsedovanjem EU. »Rudar ni poklic prihodnosti. Potrebujemo novo vizijo te regije,« je sklenila Seršenova.
 

Čustveno

Prav načrte, kaj bo v regiji, ko ne bo več premogovništva, so pogrešali ostali v dvorani. Na čelu z županom Petrom Dermolom: »Mene niste prepričali. Samo dokazali ste mi, da pravičen prehod ni vaša prioriteta.« Podobno je dejal predsednik sindikata delavcev rudarstva in energetike Asmir Bečarević: »Koliko smo prispevali ne le Šaleški dolini, ampak celotni Sloveniji, ker smo ves čas zagotavljali varno električno energijo! Bili smo temelj blaginje, zato pričakujemo, da bomo rudarji zaposleni v energetiki, razen če se drugače dogovorimo, in da bomo ustrezno plačani, da se naš standard ne bo spremenil.«



Predsednik sindikata delavcev energetike Branko Sevčnikar je dejal, da so se strategije lotili na napačnem koncu: »Kako bomo nadomestili energijo? Menim, da bodo posledice zaradi prenagljene odločitve še precej bolj drastične.« Predsednik sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamot pravi, da je ogljik globalni problem: »Teš v tej zgodbi predstavlja 0,1 promila. Treba je vedeti, preden zapremo enega najmodernejših sistemov v Evropi, da v globalnem vidiku ne bomo naredili popolnoma ničesar.«

Večina svetnikov je opozarjala, da bo električna energija dražja, sploh zato, ker še ni nobene alternative. Ali tako ni morda razlog za hitenje tudi kje drugje, saj naj bi bil trgovec z emisijskimi kuponi nekoč Košorokov sodelavec, se je spraševal svetnik Franc Žerdin. Javna obravnava strategije se konča v četrtek, a razprav še ni konec, je dejal Košorok: »Vsi smo na isti ladji, čeprav nekateri nočete ali ne znate plavati. Vas bomo pa naučili, kajne, gospod Žerdin. Leta 2010 ste bili predsednik HSE, ko so se ključne stvari sprejemale, gospoda s kuponi pa ne poznam.«