Bo pokojninska reforma odpravila krivico?

Slovenija je po vstopu v Evropsko unijo 1. maja 2004 prejela direktivo v zvezi s pokojninsko zakonodajo in se zavezala, da jo bo implementirala v svojo zakonodajo ter jo najkasneje v šestih letih tudi pričela uporabljati. Ta direktiva določa, da pri odmernih odstotkih za izračun pokojnine ne sme biti nobenih razlik med ženskami in moškimi, ko je pogoj števila let delovne dobe za upokojitev enak za oba spola. Zaradi različnih, nižjih odmernih odstotkov za posamezne skupine upokojencev v določenem obdobju je diskriminiranih in posledično denarno oškodovanih najmanj sto tisoč upokojencev.

Slovenija je v svoji pokojninski zakonodaji različne odmerne odstotke za odmero pokojnin med moškimi in ženskami sicer uporabljala že od začetka leta 2003 pa vse do konca leta 2022, torej kar dvajset let. Šele od 1. januarja 2023 velja za ženske in moške enak odmerni odstotek 63,5, vendar ne tudi za moške, ki so se upokojevali v obdobju od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2022, ki so se v glavnem upokojevali po odmernem odstotku 57,25, in tudi ne za ženske, ki so se upokojevale po nižjih odmernih odstotkih od 63,5 v obdobju od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2017. Za vse te moške in ženske naj bi to veljalo do njihove smrti.

Vse, kar se je pri izplačevanju pokojnin dogajalo v obdobju od. 1. januarja 2013 do 31. decembra 2022, je povzročil zakon ZPIZ-2 iz decembra 2012, ki so ga soglasno sprejeli poslanci Državnega zbora Republike Slovenije. Na seji je bilo ob glasovanju šestinsedemdeset poslank in poslancev iz vseh tedanjih političnih strank. ZPIZ-2 je povzročil še večje diskriminacije med različnima spoloma, diskriminacijo znotraj posameznega spola, diskriminacijo glede na datum rojstva in tudi diskriminacijo po izobrazbi, saj je bil od 1. januarja 2013 uveljavljen starostni pogoj za upokojitev 65 let ali 40 let dela, ki pa ga ženske in moški z visoko izobrazbo – razen tistih, ki so študirali ob ali iz dela – niso mogli izpolniti pred 1. januarjem 2013. Skratka, povzročil je vse, kar prepoveduje 14. člen slovenske ustave. Vsi ti upokojenci in upokojenke danes ob enakem vplačilu v pokojninsko blagajno vsak mesec prejemajo za od okoli dva odstotka pa skoraj do enajst odstotkov nižje pokojnine od pokojnin, ki jih prejemajo upokojeni po 1. januarju 2023.

Slišali smo izjavo ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je po decembrski seji vlade na Brdu pri Kranju povedal: »Absolutno razumemo stisko upokojencev, ki so se v preteklih letih – zaradi napačnih potez v prejšnjih pokojninskih reformah – nekateri upokojevali s sramotno odmerno stopnjo 57 odstotkov, kar pomeni, da so v pokoj nesli samo dobro polovico svoje plače. To je ena od krivic, ki jo sistemsko popravljamo s pokojninsko reformo; kako točno bo urejeno, vam bom lahko povedal več, ko bomo imeli soglasje socialnih partnerjev glede popravkov pokojninske zakonodaje, lahko pa rečem, da bomo za bodoče generacije upokojencev poskrbeli precej bolje, kot je bilo poskrbljeno za pretekle, ko so se upokojevali.«

V doslej dostopnih informacijah o tej reformi ni o odpravi teh krivic zapisano nič, čeprav sta Vlada Republike Slovenije in Državni zbor Republike Slovenije seznanjena, da je vse več upokojencev, ki so že in še vlagajo zahtevke in tožbe za odpravo krivic in povrnitev škode, ki jim je bila storjena zaradi odmernega odstotka, ki je bil uporabljen pri izračunu njihove pokojnine.

Sloveniji je sedaj za izvedbo nekaterih reform, med katerimi je pokojninska zakonodaja prioritetna, obljubljenih milijardo in pol evrov denarne pomoči iz sredstev skladov Evropske unije – in to nepovratno.

V doslej dostopnih informacijah o pokojninski reformi ni o odpravi teh krivic zapisano nič, čeprav sta vlada in državni zbor seznanjena, da je vse več upokojencev, ki so že in še vlagajo zahtevke in tožbe za odpravo krivic. FOTO: Matej Družnik/Delo

Za popravo krivic vsem oškodovanim, za katere še obstaja možnost, da podajo odškodninski zahtevek, bi po približnih izračunih potrebovali okoli šeststo milijonov evrov. Ob predpostavki, da bi oškodovanci denar prejeli in ga najverjetneje uporabili predvsem za izdelke in storitve, za katere velja 22-odstotni DDV, bi se v proračun vrnilo najmanj sto dvajset milijonov evrov. Poprava krivic za vse oškodovance za vsa leta, ko so prejemali nižjo pokojnino, bi dejansko torej stala okoli štiristo osemdeset milijonov evrov.

Zato ima sedaj državni zbor – ker bo Slovenija zagotovo prejela milijardo in pol evrov – enkratno priložnost, da te krivice odpravi z ustreznim zakonom, ne da bi morali zato obremeniti proračun. S tem bi se lahko ustavilo nadaljnje pravne postopke, ki o tej zadevi trenutno že potekajo na delovnem in socialnem sodišču in se bodo, če do ustrezne rešitve ne pride, zagotovo nadaljevali vse do evropskega sodišča. Skupina tožnikov verjame, da bo pravni spor dobila, ker obstajajo neovrgljive listine z dokazi o načinu sprejemanja ZPIZ-2, ki bi lahko bil sprejet z enakim odmernim odstotkom za oba spola; obstajajo pisno mnenje evropske komisije, da gre za diskriminacijo, in številne sodbe evropskih sodišč, ki so v podobnih primerih odločile v korist tožnikov. Posledično so države kršiteljice morale po razsodbah evropskega sodišča poleg poplačila škode ter obresti tožnikom plačati še kazni v višini sto ali nekaj sto milijonov evrov.

Upokojenci s pokojninami po odmernem odstotku 57,25 smo že pred in takoj po sprejemu ZPIZ-2 poizkušali najti pravico brez sodnih postopkov. Objavljali smo članke v časopisju, opozarjali na diskriminacijo, prosili za pomoč varuha človekovih pravic in zagovornika načela enakosti, vlado, pristojnega ministra, politične stranke in poslance. Ker do rešitve ni prišlo, smo aprila 2023 vložili na ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti ZPIZ-2 in njegovih novel. Verjeli smo, da bodo o tem ustavni sodniki pravično in takoj odločili. Ker pa nam je ustavno sodišče po osmih mesecih od vložitve pobude odgovorilo, da nismo izčrpali vseh pravnih možnosti, in našo pobudo zavrglo, smo začeli pravico iskati po sodni poti. Na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje smo vložili zahteve za izdajo novih pokojninskih odločb, izračunanih po odmernih odstotkih, ki so v času naših upokojitev veljali za ženske, poračun za nazaj od dneva upokojitve do 1. januarja 2023 ter od tega dne dalje izplačevanje po odmernem odstotku, ki od januarja 2023 velja tako za ženske kot za moške. Zavod je naše zahteve zavrnil, najprej na prvi, nato še na drugi stopnji. Zato je sedaj naša tožba na prvi stopnji delovnega in socialnega sodišča, ena izmed tožb pa že na drugi stopnji.

Z nekaj politične volje pa bi državni zbor ta problem lahko takoj rešil z ustreznim zakonom za le okoli štiri milijone evrov na mesečni ravni ter vsem oškodovancem priznal ustrezen odmerni odstotek glede na delovno dobo ob upokojitvi, za nazaj pa bi se jim (na primer v petih letih) postopno izplačala razlika, ki je nastala v času, ko je nekdo prejemal pokojnino po odmernem odstotku, ki ni bil skladen z evropsko direktivo o odpravi diskriminacije v predpisanem roku. To bi bila pravična rešitev, ki bi zagotovo dvignila ugled Slovenije v Evropski uniji in povrnila zaupanje državljank in državljanov v trditev, ki je zapisana v slovenski ustavi: Slovenija je pravna in socialna država.