Odprto pismo predsedniku vlade: o pokojninskem sistemu

Spoštovani predsednik vlade dr. Robert Golob, najprej bi se vam rad zahvalil za vaš čas ob branju mojega pisma.

Ko sem se 27. novembra dopoldne vračal z volišča, kjer sem se odločal, ali naj s svojim glasom podprem vaše zakone, sem se odločil, da vam napišem tudi pričujoče pismo. Spomnil sem se vaše izjave v parlamentu, ko ste ob predlogu za predčasno uskladitev pokojnin rekli, da obravnavate vse skupine v naši družbi po enakih merilih. Naj vam predstavim, kako jaz razumem vašo izjavo.

Z letošnjim oktobrom se je vlada z javnimi uslužbenci dogovorila, da jim boste njihove plače zvišali za 4,5 odstotka ter da jim jih boste dvignili še aprila 2023 za en plačni razred, kar prav tako predstavlja okoli 4,5 odstotka, kar skupaj pomeni dvig za 9,2 odstotka. Po izjavah ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naj bi se v letu 2023 minimalna plača dvignila na približno 850 evrov neto ali za dobrih 13 odstotkov glede na sedanjo minimalno plačo. Po enakih merilih naj bi se z redno uskladitvijo pokojnin v februarju 2023 te dvignile za okoli 4,9 odstotka. Ne bi se spuščal v ostale kategorije prihodkov, kot je na primer regres za letni dopust. Ta je bil že pred sporazumom s sindikati neprimerljivo višji od letnega dodatka za upokojence, namenjenega njihovi rekreaciji, tako da nima socialnega značaja, ki mu ga je že pred leti z zavestno kršitvijo 95. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju namenila oblast. Ali je res nujno potrebno, da kršitve navedenega zakona nadaljuje tudi vaša vlada? Ali niso socialni transferji namenjeni blažitvi težav najrevnejših upokojencev?

Po podatkih Sursa je bila povprečna neto plača za prvih 9 mesecev letošnjega leta 1289,40 evra, povprečna pokojnina pa 727,73 evra. Trenutno razmerje med pokojninami in neto plačami v Sloveniji kaže, da je povprečna pokojnina dobrih 56 odstotkov povprečne neto plače v Sloveniji. Pred covidno krizo je bila povprečna pokojnina dobrih 59 odstotkov povprečne slovenske plače. Iz tega se vidi, da se socialni položaj upokojencev v Sloveniji stalno slabša. S svojimi ukrepi vlada nadaljuje politiko siromašenja slovenskih upokojencev, saj se bo to razmerje med plačami in pokojninami v letu 2023 zagotovo še poslabšalo glede na ukrepe za blažitev negativnih učinkov inflacije, ki jih je sprejel državni zbor na predlog vaše vlade.

Za primerjavo naj navedem, da v Avstriji, kjer imajo primerljiv pokojninski sistem, njihova povprečna pokojnina znaša 85 odstotkov njihove plače. To razmerje se pri njih skozi leta ni spremenilo, saj se že leta držijo načela »enaka pokojnina za enaka vplačila v pokojninsko blagajno«. Pri nas pa? Ob enakih vplačilih prispevkov v pokojninsko blagajno imamo z zakonom določenih več različnih formul za izračun pokojnine, ki so veljale v samostojni Sloveniji. Najslabše smo jo odnesli moški, ki smo bili upokojeni med 1. januarjem 2013 in 31. decembrom 2019, ko nam je bila odmerjena pokojnina v višini 57,25 odstotka od našega 24-letnega povprečja prejete plače. Menim, da bi morala država to krivico odpraviti in tem upokojencem ponovno odmeriti pokojnino glede na trenutno veljaven zakon, ko se je odmerni odstotek dvignil na 63,5 odstotka od 24-letnega povprečja prejetih plač.

Upokojenci pred volitvami običajno poslušajo obljube o lepšem življenju. FOTO ČRT PIKSI

Oktobra 2019 je civilna iniciativa »Za upokojence gre«, ki sem jo vodil, skupaj s Sindikatom upokojencev Slovenije predala takratnemu predsedniku vlade peticijo z več kot štirinajst tisoč podpisi, kjer je artikulirala svoje zahteve v štirih točkah. Enako peticijo s podpisi je predala tudi takratnemu predsedniku državnega zbora. Bistvo peticije je bilo, da upokojenci zahtevamo samo spoštovanje zakona. Seveda, glede na prakso v Sloveniji bi s postavitvijo nove vlade morali ponovno zbrati podpise ter jih posredovati vladi in državnemu zboru. In ker vi vodite že drugo vlado po odstopu vlade Marjana Šarca, bi to morali storiti že dvakrat, če bi hoteli resno obravnavo naših zahtev. Kot resno obravnavo naših zahtev pa ne razumem suhoparnega birokratskega odgovora državnih uradnikov, ampak predvsem vsebinsko obravnavo problema, ki ga jaz opišem tako: Stalno slabšanje položaja upokojencev, kljub deklarativnemu zavzemanju za upokojence pred vsakokratnimi volitvami.

Iz zgoraj navedenih razlogov vas sprašujem, kaj ob vaši izjavi, da uporabljate enake vatle za vse družbene skupine v Sloveniji, lahko pričakujemo upokojenci v letu 2023? Ali lahko pričakujemo izredno uskladitev pokojnin aprila 2023, ko boste javnim uslužbencem dvignili plače tako, da jih boste povišali za en plačni razred? Ali lahko pričakujemo korekcijo višine letnega dodatka za upokojence, glede na to, da ste dvignili regres tudi drugim družbenim skupinam?

Na ostala vprašanja glede pokojnin in upokojencev, ki se jih da razumeti iz mojega pisma, niti ne pričakujem odgovora, saj so v glavnem posledica neodgovornega ravnanja vseh prejšnjih vlad in zanje vaša vlada ni neposredno odgovorna.

Je pa odgovorna za vzdržnost javne pokojninske blagajne, ki jo je že davnega leta 1996 osiromašila vlada dr. Janeza Drnovška, ko je skoraj polovico prispevkov za pokojninsko zavarovanje spremenila v davek na plače in tako zabrisala namenskost sredstev za pokojnine. Ta davek na plače pa je vlada Janeza Janše v letu 2006 v celoti odpravila. Tako je država Slovenija edina država v EU, kjer so prispevki delodajalcev v pokojninsko blagajno nižji od prispevkov delojemalcev. Naj ob tem poudarim tudi, da se ob tem dejstvu ne bom pomiril z odgovorom, da ima Slovenija najbolj obremenjene plače v EU, ker to enostavno ne drži, čeprav nam to delodajalci vsak dan prodajajo, politika pa ne poda ustreznega odgovora na njihove trditve. Dejstvo je namreč, da je Slovenija glede obremenitve plač (bruto: neto plača) med državami v EU ravno v sredini. Ali bo torej vaša vlada prek socialnega dialoga poskušala z argumenti dopovedati delodajalcem, da so soodgovorni tudi za starejšo populacijo v tej družbi, ki jim je s svojim delom v aktivni dobi prinašala profit, in da morajo sprejeti tudi postopno višanje njihovih vplačil v pokojninsko blagajno, čemur se je s koalicijsko pogodbo že zavezala vlada Marjana Šarca, pa tega ni izpolnila, tudi zaradi premalo zavzetega dialoga z delodajalci s strani takratnega državnega sekretarja na ministrstvu za delo g. Tilna Božiča, sedanjega državnega sekretarja na ministrstvu za finance.

Spoštovani predsednik vlade, v pričakovanju vašega razumevanja pokojninske problematike, ki vam je vaši sodelavci morda niso dovolj jasno predstavili, vas prav lepo pozdravljam.