Vesela šolska jesen

Prihaja tradicionalno vesela šolska jesen, novi obrazi, nove zvedave oči in novi načrti, kako jih pritegniti ali celo navdušiti, da se bodo vsi z zanimanjem vključili v pouk. Ob tem veselju pa imamo vsi, ki smo odgovorni za organiziranje pouka, vseeno veliko skrbi zaradi novega vala epidemije. Tokrat, upajmo, zadnjega, ker se ne bo nihče izognil virusu in bomo po tem valu v veliki večini postali »izkušena populacija«, s cepivom ali virusom, kakor komu drago. Posameznik lahko izbira le, ali najprej ustvari svojo odpornost z neškodljivim delčkom virusa – cepiva ali gre takoj v »junaški boj na življenje in smrt« s pravim virusom. Tretja možnost ne obstaja, »c’est la vie«.

A dokler veliko ljudi nima spominskih imunskih celic, ki so v preteklosti že postale »izkušene« po soočenju s cepivom ali virusom, imamo organizatorji pouka problem, saj se moramo pripraviti na veliko bolniških dopustov in karanten – in če bo tega preveč, nam na določeni stopnji nič ne pomaga načelna »junaška odločitev«, da bo pouk v celoti potekal »v živo«. To je podobno, kot so se odločili Butalci, da na cesti, ki pelje v njihov kraj, postavijo napis: »Turkom prepovedana pot!« Virus ni nerodno napisan stavek v šolskem pravilniku, ki bi ga spretni jezikoslovec (s pomočjo pravnega svetovalca) preformuliral v eno od neškodljivih fraz, ki jih mrgoli v tovrstnih besedilih. Ko pride virus in »pokosi« polovico necepljenih pedagogov v bolniški dopust ali karanteno, bo v primeru velikega deleža necepljenih pouk razpadel sam od sebe, ne glede na najboljše namene. Enako v primeru necepljenih študentov – če jim zaradi odsotnosti ne bomo priznavali obveznih vaj in seminarjev, bodo imeli težave oni, če jim bomo gledali skozi prste, bo študij enako improviziran in nekakovosten, kot je bil preteklo leto.



Virus je naravni pojav, ki ne bere zakonodaje in pravilnikov, ampak izkorišča vse svoje možnosti širjenja, kot poplava ali požar, ki ga tudi težko pogasimo z metanjem pravnih aktov in ustavnih pritožb v ognjene zublje. Delta različica virusa ima mutacijo na vezavnem mestu (furin-vezavno mesto), ki virusu omogoči močno pospešen vdor v celice. Zato virus ob hitrem vdoru v celico pridobi čas za dodatno razmnoževanje, še preden se aktivirajo protivirusni obrambni mehanizmi sluzničnih celic. Posledično nastane v sluzi tisočkrat večja koncentracija virusa v primerjavi z »originalno« wuhansko različico. To je slaba novica za patogenezo bolezni, saj se pri večji količini virusa prej razvije vnetje, ki po prvem tednu okužbe lahko usodno obrne tok bolezni v značilno pljučnico covid-19. Posledično težje zboli večji delež imunološko »naivnih« ljudi, ki še niso prišli v stik z virusom ali niso bili cepljeni. Hkrati je to tudi slaba epidemiološka novica, saj tako velika koncentracija virusa v sluzi pomeni, da vsebujejo kužno količino virusov že zelo drobne aerosolne kapljice sluzi, ki jih izdihujemo že pri normalnem dihanju in zaradi svoje »breztežnosti« še dolgo ostanejo lebdeče v zraku.



Vsi, ki smo torej odgovorni za organiziranje pouka, se moramo, če želimo opraviti svojo osnovno dolžnost, trenutno bolj kot z zakonskimi papirji ukvarjati z ukrepi proti okužbi, saj nam v primeru razpadlega pouka zaradi bolniških odsotnosti in karanten prav nič ne bodo pomagala pravna mnenja, da imamo prav. Ostalo bo dejstvo, da svoje naloge nismo opravili! Morda bi tudi kapitan Titanika lahko dobil pravno mnenje, da ni kršil nobenega zakona, ampak se je vseeno dal potopiti z ladjo, ko je videl posledice.

Za naše pedagoške ladje se ve: najbolj varno in zanesljivo je imeti čim večjo precepljenost, v tem primeru se ne more zgoditi nič pretresljivega. Na medicinski fakulteti, na primer, smo učitelji in študenti dovolj precepljeni, da me ne skrbi glede izvedbe pouka. Za izvajanje pouka, ki ga imamo na drugih fakultetah, pa pričakujem probleme z odsotnostjo študentov. Upam, da nam bo Univerzi kot celoti uspelo prepričati veliko večino študentov, da si s cepljenjem v resnici lahko omogočijo tisto, kar sicer zahtevajo kot svoje »pravice« – do odprtega študija in bivanja v študentskih domovih. Lepo, da se študentske organizacije zavedajo pravic, še lepše pa bi se slišala zaveza, da bodo organizirano poskrbele tudi za ustrezno veliko precepljenost. V marsikaterih ustanovah lahko pokažemo, da je z vztrajnimi pojasnili in dobro voljo mogoče prepričati skoraj vse in s tem omogočiti, da epidemija ne bo več bistveno vplivala na naše delovne načrte.

Vsi drugi ukrepi zadrževanja virusa bodo pri različici delta iz omenjenih razlogov namreč precejšnje tipanje v neznano. Razdalje in maske, kot smo jih uporabljali do zdaj, so gotovo bolje kot nič, ampak daleč od tega, da bi se lahko zanesli na dosedanje zaščitne protokole ob toliko bolj kužnem virusu. Prezračevanje in odsesavanje izdihanega zraka – oba ukrepa sta v primeru delte gotovo še pomembnejša, a sta operativno težje vsesplošno izvedljiva zaradi zime in slabe opremljenosti z ustreznimi prezračevalnimi napravami. Na koncu bomo morali biti ljudje tisti, ki bomo s svojimi telesi, s svojim imunskim sistemom ustavili virus in epidemijo. In ve se, kako na najmanj tvegan način izšolamo svoja telesa, svoj imunski sistem za boj proti mali, nadležni pošasti.

***

Alojz Ihan, dr. medicinskih znanosti, imunolog, pisatelj in publicist

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.