Pismo – eno od stoterih

Spoštovani dr. Alojz Ihan! Redno berem Vaše kolumne v Delu. Sem žena, mati in kmetica. Prosim Vas, da mi odgovorite na moja vprašanja, saj mi povzročajo veliko stisko in krivdo zaradi cepljenja mojih otrok. Z možem imava tri otroke, starejše od 12 let. Vsem sem priporočila cepljenje proti covidu-19 in so se tudi cepili. Enako mož in jaz. To sem storila v veri, da delam prav. Nobeden od nas (še?) ni imel stranskih učinkov.

Pred kratkim pa sem zasledila zares močna »proticepilna« mnenja na primer dr. Senčarjeve, dr. Rižnerjeve, dr. Pušenjaka … in sem podvomila, ali sem naredila prav, čeprav mi mož govori, da je njegov oče takim ljudem vedno govoril »lažni preroki«, zato jim čisto nič ne verjame. Jaz pa imam s tem več težav, no, vsaj dvomiti sem začela o svoji odločitvi za cepljenje otrok, zato Vam želim zastaviti nekaj vprašanj, seveda v veliki želji po odgovorih:

Sem res uničila življenje svojim otrokom in jih naredila neplodne? (Ena od hčera mi je že očitala, da bom jaz kriva, če ne bo mogla imeti otrok – kako bi dr. Pušenjak lahko napačno razumel ali namenoma narobe razumel?) Ali je v cepivu karkoli, kar bi lahko vplivalo na neplodnost?

Za plodnost so vam otroci v resnici lahko hvaležni. Glede moške neplodnosti se je na spletu najprej pojavila »novica«, da protitelesa, nastala po cepljenju, povzročijo vnetje mod. A na srečo je skoraj sočasno izšla znanstvena študija, ki je pokazala, da je res nasprotno – ne cepljenje, ampak prebolevanje covida-19 pomembno zmanjša količino spermijev v testisih in hkrati zmanjša erektilno funkcijo. Torej so vam sinovi lahko še kako hvaležni.

Glede hčere pa – na spletu se je konec lanskega leta resda pojavila internetna »domislica«, da je glavna sestavina cepiva (protein S) podobna proteinu človeške posteljice in bi zato protitelesa, nastala po cepljenju, lahko »napadla« posteljico ter povzročila splav. Čisto nič od tega ne drži – če bi, bi tudi bolezen covid-19 povzročala splave, saj po njej nastajajo enaka protitelesa.

Ampak študije so kasneje jasno pokazale, da nič od »domislice« ni res – ni splavov, ni »navzkrižnih« avtoprotiteles! Vseeno pa se je »domislico«, ki sploh ni temeljila na kakšni znanstveni objavi, zdelo uporabnikom spletnih omrežij sprva zanimivo razširjati s pripisom »joj, kaj pa če je vse res?!«.

Eden od teh je bil pač tudi naš dr. Pušenjak, odlični ginekolog, ki je »FB-domislico« brez preverjanja dejstev »kupil«, verjetno mu je bil kot intelektualno živahnemu predstavniku svoje generacije všeč njen antinaboj (pač, tipični boomer, bi rekla današnja mladina). Verjamem, da dr. Pušenjak ni slutil, da bo njegovo malo FB-veselje zraslo v histeričen proticepilski val, ki je pri nas med mlajšimi ženskami krepko vplival na precepljenost, žal velja tudi za medicinske sestre v bolnišnicah, kjer je bil ta pojav smrtno nevaren za številne bolnike.



Trdijo, da smo zdaj gensko spremenjeni (???) (dr. Rižner; zveni kot znanstvena fantastika?) oziroma bodo potomci cepljenih, ki pa naj jih zaradi neplodnosti ne bi bilo, in to s cepljenjem, ki pa baje to sploh ni, saj naj bi bila to genska terapija? Skratka, s čim ovržem teorijo o genski spremenjenosti, ko mi to kdo govori? Bo reverzna transkriptaza to prenesla v naš DNK?

Kolikor vem, je dr. Rižnerjeva biologinja, in težko verjamem, da bi trosila bedarije o genski spremenjenosti potomcev, saj je že osnovnošolcem jasno, kdaj in kje nastajajo ženska jajčeca in da se ne more imunska celica iz rame prežarčiti v jajčnik ali v testis in se tam spremeniti v spermij. A če pustiva risanke, je dr. Rižnerjeva kot bioresonančna terapevtka (s poslovnim interesom vzbujati nezaupanje v medicino) morda samo povzela »alternativno teorijo«, da se lahko mRNK v cepivu prepiše v celični DNK, kar prinese trajno tvorjenje proteina S in »trajno zastrupljanje« telesa.

Vse te trditve se niso izkazale za resnične in še manj praktično pomembne – v naših celicah imamo nenehno stotisoče različnih mRNK in zato imajo naše celice mehanizme, da jim te informacijske molekule ne škodujejo z neprestanim povzročanjem genskih sprememb, ampak se razgradijo, ko opravijo svoje.

Dolgoročno pa naj bi cepljenje pri otrocih sprožilo vsaj avtoimunske reakcije in bolezni?

Dejstvo je, da tovrstnih avtoimunskih fenomenov po stotinah milijonih cepljenj ni bilo opaziti. Po drugi strani pa je mnogo več podatkov, da bolezen covid-19 lahko sproži ali poslabša vrsto avtoimunskih bolezni. Zato je cepljenje, ki prepreči covid-19, zlasti za bolnike z avtoimunskimi težavami, še toliko bolj pomembno.

Naša najmlajša ima trisomijo 21 in po uspešni kirurški okluziji VSD-ja ima tudi vstavljen srčni spodbujevalnik, zato sem mislila, da s cepljenjem ščitimo predvsem njo. Tudi ona ima primarno trombofilijo in poleg tega še delno znižane vrednosti T-limfocitov. Je zato covid-19 zanjo nevarnejši? In morebitno cepljenje proti njemu v prihodnosti?

Absolutno imate prav – ljudje s trisomijo 21 so posebej ogroženi zaradi covida-19, zato je cepljenje nujno. Pri otrocih, ki se ne smejo cepiti, pa se priporoča striktno varovanje pred okužbo – najbolje s precepljenimi člani gospodinjstva. Upajmo, da bo cepivo, ravno zaradi takih otrok, kmalu registrirano tudi za mlajše starosti. Na srečo so otroci s trisomijo 21 sicer manj ogroženi, če dobijo covid-19, kot so ljudje z downovim sindromom po 40. letu starosti.

A vseeno je pri nekaterih oblikah trisomije 21 imunski odziv že pri otrocih dokaj prizadet. Če deklice zaradi starostne meje letos še ne bo mogoče cepiti, velja jeseni razmisliti o tretjem odmerku cepiva za člane družine. Tretji odmerek ustvari dovolj veliko koncentracijo protiteles, da je prenos okužbe na drugega človeka zelo malo verjeten.

Na koncu naj vas še enkrat pomirim, da ste storili prav in dobro za svojo družino. O tem se boste sami kmalu prepričali na lastne oči, ko v državi, v kateri kolektivno nismo dosegli vaše modrosti, številna podjetja in ustanove zaradi bolniških odsotnosti ne bodo delovali, in bomo na ta račun postali še bolj nezadovoljni, sprti in revni. V nasprotju z vašo kmetijo. Vse dobro!

---
Alojz Ihan, dr. medicinskih znanosti, imunolog, pisatelj in publicist