V nadaljevanju preberite:

Lani po zmagoslavnem avionskem proslavljanju dneva zmage nad epidemijo ni bilo posebne volje za jesensko reorganizacijo študija in bivanja v študentskih domovih, niti na univerzi, in še manj pri študentih in njihovih organizacijah, ki se jim je zdelo, da morajo do konca zagovarjati svojo ustavno enakopravnost z osnovnošolci in cicibani v vrtcih. »Če lahko oni, moramo tudi mi brez omejitev!« O solidarnosti pa v naši ustavi, kot kaže, ni veliko napisanega. Potem sta sledila jesen in zmagoslaven začetek predavanj, ki so ostala samo pri uvodnih lekcijah, nato pa se je v slogu padajočih domin zrušil ves preostali del (pre)idealno načrtovanega univerzitetnega pouka.

Zato pri načrtovanju prihodnjega študijskega leta ne smemo pozabiti neprijetnih lekcij, ki smo jih lani morali požreti zaradi neprimernega načrtovanja – na koncu nismo izgubili le živih predavanj, pač pa je bil močno okrnjen tudi ves praktični in individualni pouk.